Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorice?

Predvsem mi je všeč, ker se dela z ljudmi (z otroki) – kar sem že od nekdaj rada počela, sicer pa vedno pomeni svojevrsten izziv in nikoli ni dolgčas. Tudi sicer pa, ne glede na to, da zna bit včasih tudi precej naporno, pomeni preklop od vsakdanjih tegob. + otroci me vedno nasmejijo, verjetno do zdaj še ni minil trening, da se ne bi vsaj enkrat iskreno nasmejala, bodisi zaradi nagajivosti bodisi zaradi njihovih nadvse izvirnih domislic in idej.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

Predvsem moji plezalni začetki niso tako zelo oddaljeni; že od zgodnjega otroštva smo s starši veliko hodili v hribe, vendar z izjemo poplezavanja po kakšnih večjih skalah ob poti in v gozdu za hišo plezala nisem vse do predlani, ko sem se vpisala v začetno alpinistično šolo na AO Ljubljana – Matica. Približno mesec dni pred začetkom me je sestrična, ki pleza že kar nekaj let, vzela s seboj v PCL, me naučila osmice in dala v roke reverso in kasneje še gri-gri, pa smo šli :D.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Plezanje je izjemno zanimiv šport, ki je po mojem mnenju koristen z večih vidikov. Vsekakor je odličen za koordinacijo, poleg tega pa te nauči še vztrajnosti, potrpežljivosti in premagovanja strahu – kar pride na splošno v življenju še kako prav na vseh področjih.

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Po duši definitivno hribovka. Glede na količino časa pa, roko na srce, največ plastičarka :D.

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?
Uff, to se pa trenutno pri meni kar hitro spreminja, iz meseca v mesec.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Moja »plezalna kariera« je sicer precej kratka, velikokrat me je kaj nasmejalo do solz, da bi se pa prav konkretnega dogodka spomnila, pa … hm; zagotovo je bila zanimiva izkušnja, ko nas je v Paklenici po celodnevnem plezanju med kopanjem v tolmunčkih ujela močna nevihta, pa se je potem vsak po svoje »reševal« (in sušil cunje za naslednji dan) kakor je vedel in znal.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

Še nisem bila na nobenem plezalnem tripu, če sem čisto iskrena.
Če pa velja enodnevni izlet, mi je pa v zelo lepem spominu ostal Jugozahodni raz Mangarta.

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

Pretežen del časa s faksom (študiram pravo na PF UL), takoj zatem pa s kosmato tibetansko kepo, ki sliši na ime Lhotse in je ravno v fazi hude pubertete. Od športa pa daleč najraje hodim v hribe, drugače pa tudi smučam, kolesarim, plavam … kar pač je.

Najljubša knjiga, pesem in filmček (plezalni, neplezalni).

Knjigi, ki mi najprej prideta na misel sta Zaplotnikova Pot in Hararijev Sapiens. Pa Into thin air sem tudi s precejšnjim zanimanjem prebrala.
Najbolj poslušana pesem ta hip: South of the border
Kar se tiče pa najljubšega filma, težko se odločim za enega, veliko jih je, ki so mi bili všeč. Od takšnih s plezalsko tematiko pa zelo verjetno Dawn wall.

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

Joj, teh vprašanj ne maram preveč; ponavadi (in ko je najmanj treba) imam polno glavo idej, takole ko pa moram »na komando« se česa spomnit, mi pa nikoli ne gre preveč dobro od rok.
Edini, ki mi trenutno pade na glavo, je: »There are other Annapurnas in the lives of men.« (M. Herzog)

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Najprej bi šla definitivno na dooolg treking po Himalaji, zatem pa še na Korziko, v Gruzijo in na potovanje po nacionalnih parkih v Ameriki (ne nujno v tem vrstnem redu).

Ajda je študentka prava. Plezanje poučuje otroke in mladino.

Vadbe in skupine

Komentarji