Zbrali smo se v soboto dopoldan v kampu Volk. Do odhoda v različna plezališča, se nas je nabrala pestra množica kakih 40, prevladovala je mladina, sledile so družine in pod večer so se iz vseh koncev pripeljali še zamudniki inštruktorji (Luka je kljub gorskemu maratonu še vedno žarel od energije …).

Jasno so se zgodile grupacije po zmožnostih, zaplezali smo v mnogih plezališčih. Prva je odkorakala naveza Pinti-Bor v veliko osapsko steno, namenila sta se v Vražjega Roberta, “klini so še na mestu”, detajl bo Pinti še obiskal. Sledile so družine, zavile so v Glinščico in se po nevihti pridružile nam, ki smo se navijali v klasično odličnih mišjepeških zlizarijah. Kako paše biti praktično sam v enem izmed najboljših svetovnih plezališč, razmere odlične! Glavnina društvene vojske pa je pod vodstvom šefice Nine nizala vzpone v Babni. Tukaj so bili očetje, ki še niso plezali, seveda s sinovi, ki so splezali tudi do 10 smeri, tukaj so bila mnoga dekleta, ki so obvladovala platke in stiskala škraplce.

Sledil je večer, sprejeli smo še nekaj zapoznelih fac, spekli vse čevape, pohodili gurtno, jahali konje, si podajali frizbije, odkorakali do meje z Italijo, dali spat vrtčevske otroke in v polni temi končno zakurili ogenj. O kako je grel premražena telesa postavljena v pristno burjo – nič kaj poletno ni bilo. In smo peli. Dušan mojster inštrumentov in besedil je držal pobudo, druščina se je trudila in običajno smo po refrenu menjali komade. Bo že držalo, da bo potrebno uvesti dodatno fazo v naše treninge: po raztezanju sledijo pevske vaje. Edino na pevskem področju smo zares šibki.

Nedeljsko sončno jutro nas je spremljalo ob pospravljanju tabora, zopet smo se raztepli v Miško, Kal in pod ter v veliko ospasko steno. Kmalu po prihodu v Kal nas je doseglo moderno digitalno sporočilo spremljevalne ekipe, mame so bile v vlogi dvojnega preverjanja in nam poročale: “Anej je v tretjem poizkusu “spičil” Sonce v očeh (8a+), Lan pa Tortugo (7b+)”. Še preden se je poleglo črnokalsko slavje med nami ljubitelji plat, že smo na FB zapazili uspešen vzpon v Bitki s stalaktiti (8b), ki so ga zmogle roke našega silaka Jake. Medtem smo za mlečnozobce uredili adrenalinski park med drevesi Črnega Kala – koliko veselja na eni sami vrvi ;). Ja, tudi to bomo še ponovili.

Pod večer smo opravili še nakup v priročnem Decathlonu tik čez mejo v Ospaski dolini, tako da je društven inventar bogatejši za velikanski šotor, ki bo služil kot kuhinja in shramba na poletnih taborih.

Ob poznem prihodu domov smo priročno stvari pustili napokane po avtih, saj se čez tri dni začenja tabor Trenta z 19 mladoletniki, dan kasneje pa se odpelje karavana treh kombijev na megatabor Frankenjura.
Vsi člani in nečlani, začetniki in izkušeni, ki vas mika plezalno počitniška pustolovščina v naravi vabljeni na tabor v Bohinj. Lahko si izberete termin, ki vam bolj ustreza, od 11. do 17. julija ali od 18.  do 24. julija. Ta zelo zagnane bomo “špičili” na taboru v Kotečniku (15. – 21. avgust) in na Intenzivnih mladinskih pripravah (24. – 28. avgust) v PCL. Vse pa seveda vabimo, da proste počitniške dni preživite na naših počitniških plezalnih šolah, ki jih vse poletje tedensko izvajamo v Plezalnem centru Ljubljana.

Hvala za udeležbo … kot smo zapeli ob ognju: “spimo, letimo, gremo mi po svoje, stene nas čakajo!”

V tem vikendu se je splezalo tudi nekaj večraztežajnih smeri, in sicer:
Bor-Maša: Medo,
Pinti-Peter: Svinjam diamante,
Lan-Staš: Netopir.