Že skoraj tradicionalno smo se odpravili v letošnji manjši zasedbi plezati v okolico Buzeta. Sicer spali nismo v Buzetu ampak malček nad njim, v vasi Roč. Buzet ponuja odlično izhodišče za veliko izvrstnih plezališč v severni Istri.

Tabor je potekal tri dni, že prvi dan po prihodu smo se jaz, Katarina, Katjuša, Ana in Anej napotili uplezavati v platke v Raspadalico. Kot piše gre za plezališče z najlepšim razgledom na Istro, saj se vidi vse do najvišjega vrha Istre, Učke. Potrjeno! Drugi del ekipe (Jaka, Ajda, Maša, Rok, Luka, Robi in Laura ter Timna) je odšel v Buzetski kanjon. Vsi so že športni plezalci in smo se na taboru videli ob večerih v apartmaju.

Prvi dan je bilo v Raspadalici kar vroče, vendar je nekaj oblakov in kasnejši umik sonca poskrbel za boljše pogoje. Splezali smo kopico smeri, se uplezali in naučili dvojnega prevezovanja. Plezali smo, kot se spodobi, do teme, zadnja smer se je izpela ko si videl le še zadnji komplet v steni. Zvečer sledi tuš in večerja. Hrane smo skuhali malo preveč, saj je ostala še naslednji dan za zajtrk in malico …

Ker nam je bilo prvi dan vroče, smo šli v Čepiće – poleti je tam prijetnih 24 sredi dneva. Konec oktobra smo imeli odlične razmere, tam okoli 18. Plezališče zaznamujejo krajše, ponekod rahlo previsne smeri, kjer brez lepega tehničnega plezanja ne gre. Splezali so se prvi 6a-ji v vodstvu, naučili in ponovili smo enojno prevezovanje. Zjutraj nam je prijazna lastnica apartmaja pripravila palačinke, ki smo jih skoraj vse še pred odhodom pomljaskali. Zanimivost plezališča Čepići je tudi to, da vsake toliko časa pod steno pripelje traktor, saj gre za ozek kanjon, skozi katerega pelje lokalna makadamska cesta. Poleg traktorja pridejo tudi lovci s psi, ki nam med tem, ko visimo v steni, pojedo palačinke. Vrečo s hrano naslednjič obesimo na prvi komplet! Zvečer smo po večerji naredili vsi skupaj en dolg strečing, ki ga je vodil Jaka, ki je isti dan splezal 8c. Pokazal nam je kar nekaj zares dobrih razteznih vaj.

Naslednji dan smo bili pripravljeni na Kompanj! Pred tem nas je še lastnica apartmaja povabila v hišni muzej, ki ga krasi zbirka starih predmetov in pohištva, nekateri starejši več kot 100 let. Zbirko je dopolnjeval njen mož, ki je celo življenje delal na železnici v Divači.

Po doooolgem dostopu do sektorja Krankenhaus je kot za šalo najprej Katarina splezala v vodstvu 6a, Ana je splezala na flash kar težak 6c+ in Anej je v drugem poskusu splezal 7b. Katjuša je prav tako splezala 6a. Malo prej smo se vrnili nazaj v apartma, kjer smo pospravili vse stvari in pričakali starše do odhoda domov.

Za konec še krajši odstavek, ki ga je spisala Katarina:

“Ta plezalni tabor v Buzetu mi je bil zelo všeč in bil je odlično izveden. Veliko smo plezali in naučila sem se enojno in dvojno prevezovanje. Še bi rada plezala v naravi.”

Zapisal Lan Zupančič, vodja tabora

Komentarji