Od četrtka, 18., do sobote, 20. februarja smo se ponovno odpravili na tabor v zimzeleni Osp. Zasedba je bila – tako kot ponavadi na zimskih taborih – malce manjša, a zato toliko bolj raznolika. Od izkušenih starih mačkov do otrok, za katere je bil to eden prvih taborov. Poleg inštruktorja Blaža, smo bili na taboru še Neža, Lan in njegova starejša sestra Luna, Hana, Luka, Jaka z mlajšo sestro Timno in jaz, Peter.
Prvi dan smo plezali v mokri Babni. Večina je plezala lažje smeri v levem delu, Jaka pa je kljub obupnim razmeram v drugem poskusu preplezal Črno gradnjo (7c+/8a), kar je tudi najtežji vzpon tabora. Po plezanju in večerji (testenine z bolonjsko omako) smo se odpeljali nazaj v hostel v Ocizlo. Tam je Luna poskrbela še za ogromno količino palačink, ostali pa smo se medtem posvečali debati o razliki med Nutelo in njenimi generičnimi ponaredki. Do poznih večernih ur smo se katkočasili z družabnimi igrami.
V petek smo se po zajtrku odpravili v najboljše slovensko plezališče, Mišjo peč. Uživali smo v malce toplejšem vremenu in predvsem v bolj suhi skali. Preplezali smo lepo število smeri tja do težavnosti 7b. Seveda ni šlo brez ogromne gugalnice s podstavka pod Albanskim konjakom. Po obilni večerji pri Vovku, tokrat smo jedli dunajske zrezke in pomfrit, in povratku v Ocizlo, smo se zabavali z Activity-jem, imeli pa smo tudi zanimiv pogovor s Poljaki, ki so spali v istem hostlu.
Zadnji dan smo se po zajtrku odpravili v desni del Črnega Kala, pridružili pa so se nam še Lan, Staš in Tina. Malo smo bili že utrujeni, a smo kljub temu plezali in uživali na soncu skoraj do teme, nato pa smo se odpeljali nazaj proti Ljubljani.
Tisti, ki vam je žal, da ste tabor zamudil, se ne sekirajte preveč – možnost za popravni izpit bo že med prvomajskimi počitnicami.

Poročilo napisal Peter Mastnak Sokolov.

Published On: 24.02.2016Categories: Zgodbe