Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorja/ice (postavljalca)?

Veseli me delo s plezanjem in učenjem, saj tudi sam zelo uživam v tem. Glavna motivacija je verjetno opazovanje napredka učencev in videnje, da sami uživajo na treningu in se imajo dobro v skupini.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

Začel sem plezati, ko se je postavil PCL in od takrat namenjam večino časa vsemu povezanim s plezanjem.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Res je super gibanje, poleg tega je tudi šport, pri katerem konstantno tekmuješ s samim sabo in ne z drugimi, kar mi zelo ustreza. Všeč mi je avantura in zgodbe, ki se zgodijo na plezalnih tripih, odpravah, četudi te niso direktno povezane s plezanjem.

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Hribovc.

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?

Na pogled 7b+, z rdečo piko 8a.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Seveda. Če potuješ z ljudmi, s katerimi je praktično nemogoče biti resen, se to precej hitro zgodi.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

Zaenkrat odprava v indijsko Himalajo. Predvsem, ker je bila to prva odprava in sem imel v glavi ogromno neznank, ki sem jih moral na poti razrešit. Poleg tega tako veliko vidiš na samem potovanju do hribov, da ti take stvari težko uidejo iz spomina.

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

S študijem na Fakulteti za strojništvo in s fotografijo.

Najljubša knjiga, pesem in filmček (plezalni, neplezalni).

Uf, nimam pojma, preveč izbire.

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

Delaj v življenju to, v čemer resnično uživaš.

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Potoval bi po celem svetu in najbrž veliko plezal.