Sedaj pa na plezalne tabore v naravo, počitniško plezalno šolo, na morje ali samostojno plezanje v PCLju s super ugodno mladinsko počitniško vstopnico!

Spodaj delimo nekaj utrinkov z balvanske tekme.

Ob 9. uri se je začelo tekmovanje za mlajše cicibane in cicibanke. Tekmovali so Laura, Daša, Roša in Kaja pri puncah ter Gal in David pri fantih. Laura je bila odlična 2., zmaga se ji izmuznila, ko tik pred koncem ni mogla zadržati vrha najtežjega balvana, super pa so se odrezale tudi Roša, Daša in Kaja, vse tri na svoji prvi balvanski tekmi. Med fanti je Gal pokazal, da ni samo hiter, ampak tudi močen in zasedel 3. mesto. David je bil odličen 7.

Z 11.30. uro so s plezanjem začeli že bolj izkušeni starejši cicibani in cicibanke. Julija Batagelj je letos v Radovljici nepremagljiva. Zmagala je že teden nazaj na tekmi iRCC in tudi na tokratni tekmi je poleg punc premagala še vse fante. 😉 Izjemno je plezala tudi Jenny, ki je bila takoj za Julijo – druga. Julija Likar je na svoji prvi tekmi zasedla odlično 9. mesto. Prvič je tekmovala tudi Odalys. Pokazala je, da ji tudi mentli ne delajo težav in zasedla 19. mesto. Naja je tekmo končala na 47. mestu (tekmovalk je bilo čez 60!).
Pri fantih sta bila Tim in Gal 13., Nik 17., Tit 31. in Lenart 32.

Prihajali so vedno močnejši fantje in dekleta in postavljalci so za vsako kategorijo balvane naredili še malo težje. Ob 14.30. uri so začele plezati mlajše deklice in dečki. Nina Kralj je zasedla 8. mesto, od tretjeuvrščene pa jo je ločilo le nekaj več zbranosti. Ajda je bila 18. in Maja 30. Jana se je udeležila svoje prve tekme in bila 35.

Zadnji so ob 17. uri s plezanjem začeli starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Balvani so bili zelo težki. Pri fantih so tekmovalci, ki so se uvrstili od 2. mesta dalje, preplezali le polovico balvanov, pri dekletih pa od 3. mesta dalje prav tako. Pri starejših dečkih se je stopničk veselil Jakob Pogačar, ki je bila odličen 2. Uspehi so se pokazali, ko je fant uspel umiriti živce. 🙂 Na podelitvi se mu je pridružil Maks s 5. mestom. Jakob F. je bil 12., Andraž pa 20.
Pri starejših deklicah je Larissa zasedla nesrečno (a vseeno odlično) 4. mesto.  Svoj najboljši rezultat je dosegla Kiara, ki je bila 6.  Super je šlo tudi Uli, ki je bila 10. Ana je zasedla 22. mesto, Jerneja pa 24.

Pri kadetinjah je bila Klara Avanzo 3., David Maj pa pri kadetih 6.

Rezultate najdete tukaj.
Čestitke vsem mladim tekmovalcem! Vabljeni še k ogledu galerije.

Že ob 8:30 uri so s plezanjem štartale najmlajše punce. Laura Čepon je edina zastopala naše barve pri ml. cicibankah in zasedla odlično peto mesto.

Pri starejših cicbankah je bila ekipa številčnejša. Julija Batagelj je ponovila super rezultat iz Radovljice in se veselila sedmega mesta. Jennifer je bila na svoji drugi balvanski tekmi odlična 12. Maja je zasedla 27. mesto in Naja 31.
Pri starejših cicibanih je bil Lev Elikan Longo odličen tretji in dobil svojo prvo medaljo. Prva je zmeraj najtežja! Kolega Tit Kosmač Ahčan se mu je pridružil na podelitvi, zasedel je 8. mesto. Trojčki Gal, Nik in Tim Trampuš so bili 19., 24., in 27. Nekateri balvani so bili vseeno lažji, če si imel kakšen centimeter več…

Največ predstavinic smo imeli pri mlajših deklicah. Naja Jelčič je prvič stopila na vrh zmagovalnega odra, Minea Gorec pa je bila blizu, na 3. mestu. Nina Kralj je bila 17., Hana 23., Zoja 24., Jerneja 26., Ula 30. in Ana 40.
Naji se je pri zmagovalcih pri mlajših dečkih z odličnim nastopom pridružil Jaka Jaki. Jakob Furlan je bil 11., Tevž pa 24.

Dan se je prevesil v večer, otroci in mladina pa so še kar plezali. Ob 19h se je začela tekma za starejše dečke in deklice skupaj s kadeti in kadetinjami. Svojo prvo medaljo na balvanski tekmi je osvojil Jakob Pogačar, ki je bil odličen 2. Balvan za podium je splezal v dobesedno zadnjih sekundah tekme. Čestitke za borbenost! Gaber je bil 10., David Maj 11., Maks Matej pa 12.
Med starejšimi deklicami je bila najboljša Larissa s 13. mestom, Lana je bila 19., Neža 20., Eva Dana 23. in Višnja 28.

Pri kadetinjah nas je zastopala Klara Avanzo in zmagala!

Še enkrat čestitke vsem predvsem za borbenost in odlično energijo. Se vidimo še močnješi na naslednji tekmi. 🙂

Rezulate najdete TUKAJ.

Gospod Debeljak je že na začetku počitnic oznanil, da gremo zadnji vikend balvanirat v Švico. Zaradi slabih vremenskih razmer (sneg, led mraz) se je Švica kmalu spremenila v Avstrijo, na koncu pa smo za dva dni pristali v Oplotnici, verjetno najboljšem slovenskem balvanišču. Z ekipo osmih bolderašov (Dave, Staš, Maša, Anej, Lan, Nejko, Miha in jaz) smo dva dni uživali v krasnih balvanih Pohorja.
Ob prihodu smo se zaradi mokre skale skoraj obrnili, a smo vseeno našli dovolj suhih oz. nekoliko manj mokrih bolderjev. V Oplotnici je ogromno balvanskih problemov vseh težavnosti in stilov: najdejo se fizični previsi, atraktivne kante, predvsem pa veliko tehničnih primeš-luft-pa-zjebeš-fiziko plat. V gozdu smo bili praktično sami, tako da smo nabrali veliko bolderjev vse do 7B+, končali pa smo šele kakšno uro po temi. Spali smo kar na cigana, v kombiju oz. ob njem, Staš pa je skuhal odlično pašto z zelenjavno omako (seveda niso manjkale bučke).
Tudi drugi dan smo plezali na polno, kvaliteto plezarije pa je najbolje povzel balvan »Glej in se čudi, kaj ti Pohorje nudi!«. Vseeno pa je bila koža v vedno slabšem stanju. Tako je Anej v nekem 7A+ bolderju stisnil »krimp« (grif je bil približno tako »dober«, kot da bi na steno prilepil kreditno kartico), tako je šla blazinica k vragu, kar je zanj žal pomenilo konec plezanja. Ostali smo fajtali do konca in kljub utrujenosti spet plezali skoraj do noči.

Naslednjič, ko se boste pritoževali nad kvaliteto slovenskih bolderjev ali pa nad rutino Mišje, se zapeljitedo Pohorja! Se splača 😉

V 90ih, ko sem sam nabiral prva večna prijateljstva pod tekmovalnimi stenami, verjeto nihče ni slutil, da bo plezanje postal množičen šport. Na balvanski tekmi v Radovljici, na popolno sončno soboto, je v telovadnici dan preživelo skoraj 400 otrok in vsaj toliko spremljevalcev. Tiste dni smo se vsi poznali, stari in mladi, iz vseh širnih slovenskih dežel.

(Matjaž Jeran)

Na sobotni tekmi Zahodne lige v Radovljici smo tudi največji pristaši skale morali priznati, da so tudi tekme lahko noro fajn. Tokrat smo imeli v Društvu za razvoj plezalne kulture kar 35 udeležencev, ki so neutrudno plezali od devetih zjutraj do sedmih zvečer.  Zame je bila novost sistem plezanja balvanov, saj se tekmovalci z listkom prijavijo pri sodniku, potem pa počakajo na vrsto (na voljo imajo 9 balvanov). Malo sem se praskal po glavi, a se je itak izkazalo, da mladina sistem pozna bolje od mene, saj so se čisto samostojno znašli.
Prvi so bili na vrsti mlajši cicibani, pri katerih smo imeli samo eno predstavnico, Lauro. Plezala je odlično in prišla do 6. mesta.
Že pri starejših cicibanih se je število udeležencev dvignilo na 10. Otroci so fatjali na polno, bilo je tudi nekaj jeze, žalosti, frustracij, a na koncu tudi zadovoljstva. Ni lepšega, kot videti motiviranega mladega plezalca, ki naredi odličen poskus, pade na zadnjem gibu balvana, potem pa premaga vse razočaranje in solze ter ga spleza v naslednjem poskusu.
Kmalu so na vrsto prišli mlajši dečki in deklice, pri katerih so nekateri balvani že izgledali kot pomanjšane različice svetovnega pokala. Mladina se je pogumno spoprijela s težkimi bolderji, posebno omembo pa si zaslužijo Jaka, Minea in Naja, ki so si priplezali 2. mesto! Vrhunsko plezanje se je nadaljevalo pri starejših dečkih in deklicah, kjer so pri fantih naši mladci kmalu prišli celo do trojnega vodstva! Razplet je bil do konca napet, saj se je Lan še po zvoncu za konec tekme boril z bolderjem, a na koncu padel na zadnjem gibu. Vseeno je zbral dovolj balvanov za zmago, tik pod stopničkami pa mu je delal družbo še Anej in na 7. mestu Nik Sajovic.
Rezultati gor ali dol, imeli smo se fajn. Na koncu dneva sem bil že čisto brez glasu od navijanja in dajanja bet, a se je definitivno splačalo.

(Zapisal Jaka Šprah, nadaljevanje ponovno Matjaž Jeran).

Določene stvari so do danes ostale enake. Čete zavzetih članov društva in njihovih staršev so ključne, da se tekma organizira. Npr. v Radovljici mora vsak član oz. njegov starš opraviti 10 prostovoljnih ur letno, jasno, poleg plačila članarine in vadnin. Praktično to v petek pred tekmo izgleda tako, da več kot deset očetov nosi panele sten, ogrodja, vijači konstrukcije, pred tem se dovaža blazine iz vseh podružničnih šol, sledi vijačenje… Medtem mame lepijo usmerjevalne napise, vrečke za ločevanje odpadkov, pripravljajo pijačo in čokoladke ter davčno blagajno za prodajo lačnim obiskovalcem. Šele nato parketu zavladajo ključni asi, postavljalci z delom začno pozno zvečer in ga zaključijo proti jutru. Postavi se preko 30 različnih balvanskih smeri, vsak od skupaj preko 300 oprimkov je več kot skrbno in premišljeno postavljen. Četudi vse ostalo jutri štima, in bo nekaj smeri pretežkih oz. prelahkih, bo vse dobilo prizvok slabega. Zaradi nekaj grifov!? Medtem seveda otroci in mladina že spijo, čaka jih tekma. So pa tudi oni na domači sceni opravili svoj delež organizacije, vse oprimke je potrebno odviti iz sten, jih ročno umiti…

Sobotna tekma je bila meni, zasvojencu s svežim gorskim zrakom in plezanjem v siju pomladnega sončka, težko pričakovan in čist hud dan. K motivaciji je pripomoglo dejstvo, da moja otroka sodelujeta v tem cirkusu, raje, kot npr. plezata v naravi. Ja, tudi moja sta čudna! V bistvu nista… – če bi nekdo vložil toliko energije v razvoj skalnega plezanja za otroke, jim zbral primerno plezališče, določil smeri, v njih nastavil kak priboljšek, na vrh smeri obesil zvonček, poskrbel za dobro obplezalno dogajanje in v vse to prepričal še starše… bi bilo v Črnem Kalu z lahkoto 400 otrok v enem dnevu. Ker ko se jih 5 iz kluba odloči, da bodo šli, potem gredo vsi. Potem nobenga ne skrbi, da bo 11.marca na Primorskem slabo vreme, nikomur ni treba ta mesec že 9ič nujno k babici na župo, pa k sestrični od druge najboljše sošolke od sestre na RD v res trendovski fitnes center s simpatično animatorko in torto iz praška. Torej to smo zrihtal, mi ključni igralci moramo samo določiti datum in združiti sile za en vseslovenski dan v skali. Starši, vi boste lahko uživali na svežem zraku, se naučili varovati, nam delali sendviče in ja, tudi na kozarec domačega bomo šli. Jaz kar javno najavljam, člani našega društva in simpatizerji iz vseh koncev, 10. in 11. junija plezamo v Ospu z okolico, rezervirajte si čas in povabite še babice, juha je dobrodošla, žur pa naredimo ob ognju v kampu pri Volku v Ospu.

Menim, da so naši plezalci v telovadnici skoraj vsi uživali v tekmi, jasno so imeli bolj uspešni bolj golgeterske občutke kot manj izkušeni, vsaj vemo zakaj treniramo. Doživljali smo epske momente, trenutke, ko se je dvorana tresla, in to je tisto, kar šteje več kot v skali… Bolj korektno je zgoraj poročal  kolega Jaka, ki je tudi ostal brez glasu. Hvala mu za pomoč, naša ekipa je štela preko 30 bork in borcev. In ja, tudi Jaka bo 10.+11. junija v Ospu, tako kot desetine naše z leti in ljubeznijo odlično vzgojene mladine. Naj rastejo lasje in plapolajo v vetru in previsih ter platah širnega sveta!

PS: Krasno nedeljo sem previsel v pasu, v isti telovadnici. Na ponovno prazne stene smo ponovno postavili smeri za treninge otrok, spet je bilo noro, horda mladine je zlagala oprimke, vtikala vijake, pripravljala paketke oprimkov po barvah in zahtevosti… žvižgajoč si. Nedeljsko juho in krasen dan za turno smuko ali plezanje v Bitnjah z družino in prijatelji smo sicer zamudili, ampak mi že vemo zakaj.

Matjaž Jeran, predsednik Društva za razvoj plezalne kulture

Rezultati TUKAJ.

Čarobna Švica
Med počitnicami smo balvanirali v švicarskem Chironicu. Tamali so že dolgo navijali za obisk te ‘famozne’ Švice. Temu primerno navdušeno je bilo tudi plezalno vzdušje. V 5 dneh v Švici nismo videli drugega kot nasprotne strani doline in skale. 😉 Vreme nam je bilo z izjemo zadnjega dne super naklonjeno. Plezalo se je vse, lepo po vrsti. Prvi dan smo začeli z lažjimi balvani in končali, ko je bilo še dovolj kože na prstih. Naslednji dan pa se je začelo plezat vse in do teme. Za vsak 7a se je bilo treba potrudit, ampak zlezlo se jih je polno! Na dan počitka smo nabirali in pekli kostanj ter iskali 8c-je. Skalna čarovnija se je začela.
trener Klemen Kejžar

Tabor v Buzetu
Med krompirjevimi počitnicami se nas je 12 “učencev” in naš vodja Blaž odpravilo v Buzet. V sredo smo zgodaj zjutraj odrinili iz Ljubljane. Vremenska napoved za prvi dan je bila precej slaba, vendar, kdo bi lahko bil žalosten, če dobi v roke polno posodo čokoladnega peciva. Tistemu, ki ga je prinesel, se iz srca zahvaljujemo! 🙂 Po dveh urah odličnega plezanja se je slaba vremenska napoved uresničila, zato smo hitro zbežali v hostel. Na poti do tja smo se ustavili v trgovini. Naši fantje so odlični v barantanju in tako smo za zajtrk jedli čokolešnik. Zvečer smo igrali družabne igre in po urah napornega boja smo izmučeno zaspali.
Drugi dan je bil odličen za plezanje, vreme je bilo vrhunsko in prav tako Kompanj, v katerem so padale odlične ocene! Vse do poznega večera smo plezali in se nato odpravili nazaj. Tam nam je Blaž skuhal večerjo, nad katero smo bili zelo pozitivno presenečeni, saj nismo vedeli, da sploh zna kuhat. Večer je ponovno potekal v družabnem duhu, kjer smo slišali veliko novih dobrih šal in odličnih pesmi in najpomembnejše – imeli smo veliko palačink.
Tretji dan je bil naravnost čudovit! Noben si še ni želel zapustiti skale, ki je res vrhunska in vzponov, ki nas še čakajo. Po dveh dneh plezanja so bili prsti že utrujeni, vendar volje je bilo še veliko, zato ni bilo težko plezati še do konca tretjega dne.
Na taboru je bilo čudovito! Družba je bila super in prav tako skala, komaj čakam, da se vrnemo.
mladinka Ajda

galerija Švica

galerija Buzet

Tekmovali so še Jaka Jaki pri cicibanih in Nina Kralj pri cicibankah, Naja Jelčič in Minea Gorec pri mlajših deklicah, Lan Marion Roženbergar, Nik Sajovic, Nik Stanisavljević in Gaber Repovž pri starejših dečkih in Kristina Rus pri mladinkah. Čestitke celotni ekipi!

Jaka Šprah je o svoji prvi zmagi zapisal:
V nedeljo, 11. 9., je bila druga balvanska tekma letošnjega DP-ja. Ker sem bil na prvi tekmi 7., poleti pa nisem posebej treniral (plezal sem praktično samo v skali), nisem imel posebej velikih pričakovanj. Pred tekmo sem bil kar živčen, a sem se med plezanjem hitro sprostil. V prvih dveh rundah sem plezal praktično popolno in vse 4 balvane splezal v prvo. V drugi polovici sem sicer naredil nekaj manjših napak, a vseeno splezal še dva bolderja, tako da je bil moj končni rezultat 6t7 8b10 (6 vrhov v 7 poskusih in 8 bonusov v 10 poskusih). Bil sem precej zadovoljen s plezanjem, a vseeno nisem pričakoval tako dobrega rezultata, tako da sem bil ob razglasitvi pozitivno presenečen. Očitno je skala res najboljši trening 🙂

Rezultate najdete tukaj.

Več o tekmi tudi na Friko.si.
http://www.friko.si/tekmovanja/na-logu-zmagala-mia-krampl-jernej-kruder
še galrija: http://www.friko.si/tekmovanja/dp-log-fotogalerija-1-2-dan

Tabor se je začel z bojem proti slabemu vremenu. V bitki z dežnimi kapljami smo, ob pomoči požrtvovalnih staršev, uspešno postavili šotore in odnesli toaletni papir na svoje mesto. Sonce ni še niti sramežljivo pokukalo izza temno sivih oblakov, ko smo se že dobrih namenov odpravili na krajši izlet in ogled okolice, kjer smo preverili namočenost bližnjih in daljnih skal. Pot nas je vodila preko položajev avstro-ogrskega topništva do sotočja Koritnice in Bavščice, kjer smo slabih nog naredili kratek postanek. Na žalost smo bili zaradi slabih navodil brez kopalk in za trenutek tudi brez Julije. Kratkega ogleda še ni bilo konec, saj smo se podali proti sotočju Koritnice in Soče. Kratek izlet se je izkazal za srednje dolg špancir čez drn in strn, preko dobrih mostov in slabo uhojenih poti. Smo se pa za nagrado odšli kopat v Sočo, kjer so najboljši plavalci in neustrašne mladenke preizkusili svoj pogum pri skoku z mosta. Dan se je, zaradi podaljšane izvidnice in nekoliko kasnejše večerje, zaključil nekje na meji med dobim in slabim dnevom.

Naslednji dan je slabo vreme ponovno pokazalo zobe. Nismo se dali preveč motiti in smo odrinili v Informacijsko središče TNP, kjer smo preverili dolžino pohoda prejšnjega dne in preverili, katera je najglasnejša žival v Triglavskem narodnem parku. Spet smo premagali dež in takoj smo se pognali proti izviru Soče. Skupaj s čredico madžarskih turistov smo ugotavljali koliko dobrih ljudi lahko spravimo na slabo odmerjen prostor okoli izvira. V taboru nas je pričakala slastna večerja in borba med dvema ognjema. Tabor smo za ta dan preimenovali iz plezalnega v kulturno kulinarični tabor. Zvečer nam je kljub slabim razmeram uspelo zakuriti zelo dober ogenj.

Končno nas je nagradilo dobro vreme in smo se lahko po še boljšem zajtrku zapodili med balvane v Trenti. Prvi nalet na balvane je bil dober; gneča pod njimi je bila nepopisna. Slabo formo smo preganjali iz oprimka na oprimek, če ni šlo drugače pa smo se posvetili hranjenju oslička, ki je bil to leto še posebej dobro zamaščen. Nekaj nas je pokazalo napredek od lani in za potrditev dobrega dela čez leto splezalo lanske dolgove. Slabo kožo smo hitro zdrgnili in se odpravili proti kopališču, kjer nas je pričakala dobra stara mrzlost – Soča. Bitka nerazdružljivega para tega dneva se je končala ob pihanju svečke, kjer je bil rezultat dobre proti slabi ekipi neodločen.

Naslednji dan smo dobro nabrušene kože odšli proti balvanom v Trnovo ob Soči. Po slabe pol ure vožnje smo prispeli v idilo med drevesi in skoraj neokrnjenimi skalami. Ker so balvani nekoliko bolj čudni od tistih v Trenti, smo se morali dobro ogreti in pozabiti na slabo stopanje ter poprijeti za dobro zaobljene oprimke. Po slabem začetku smo dobro napredovali in kljub utrujenosti dočakali kopanje. V taboru so nas pričakala skrivna navodila, ki so po dobrih dveh urah pripeljala do skritega zaklada v obliki dobre stare lubenice. Po poglodani lubenici smo zakurili zadnji ogenj in na njem spekli bolj ali manj slabe čepatije, ki nam to leto res niso bili v ponos.

Zadnji dan je pomenil dokončni obračun s slabo formo in potrditev dobro zaključenega tabora. Zadnji boj se je odvil pod balvani v Trenti, kjer smo pomalicali zadnje dolgove in kruh z ribjim namazom. Padli so še zadnji balvani. Izkazali smo se predvsem v kopici dobro začinjenih problemov, poimenovanih Joker in Gud felous. Nekateri so povsem do sitega napojili osla. Spet tretji pa so dobro formo prikazali v dobro previsnih smereh. Kopanju, kosilu in pospravljanju tabora spet nismo ušli.

Tabor smo dobro zaključili in pozabili na vse slabosti, ki jih ni bilo veliko. In z nasmehom na obrazu in solzami v očeh pričakali starše, ki so spet prišli teden ali dva prehitro. Še dobro, da je naslednje leto spet tabor v Trenti.

Zapisal Vid Zabel, vodja tabora

Na prvi tekmi državnega prvenstva smo se predstavili z najštevilčnejšo ekipo do sedaj. Tekmovanja se je udeležilo 11 članov Društva za razvoj plezalne kulture. Udeležence je prvi dan (na mlajših kategorijah) spremljala trenerka tekmovalne skupine, Katarina.

Najmlajši, cicibani, so se odlično izkazali. Jaka Jaki je osvojil drugo mesto, od zlata pa sta ga ločila le 2 nepotrebna poizkusa. Takoj za stopničkami je pristal Andraž Dornik Šelb z odličnim 4. mestom. Zmagovalec je bil v plezalnem centru domači Luka Jerman (PK Kamnik).
Med cicibankami je Nina Kralj prikazala odlično borbo in končala kot 17. Tako Andraž, kot Nina sta bila na svoji prvi tekmi državnega prvenstva.

V kategoriji mlajših dečkov nas je ponovno navdušil Anej Batagelj z najboljšim možnim povratkom po poškodbi in suvereno zmago.
Naši punci – Naja in Minea, sta pokazali odlično plezanje v kategoriji mlajših deklic. Minea je za zgolj dva poizkusa zgrešila stopničke in končala kot 5., Naji pa je na 15. mestu zmanjkal kak centimeter, da bi se ji pridružila na podelitvi priznanj. Z zmagami nadaljuje še ena zagrizena tekmovalka in tudi redna obiskovalka PCL-ja, Dominika Kodra (tako kot Luka, sicer PK Kamnik).

Med starejšimi dečki, si je Nik Sajovic priplezal 10. mesto. Takoj za njim mu je na 11. mestu sledil Nik Stanisavljević. Gaber Repovž je bil 18. V tej kategoriji smo vsi zelo pogrešali poškodovanega Lana in komaj čakamo, da ga jeseni ponovno vidimo na tekmovalnem prizorišču.

Letos imamo prvič svoje predstavnike tudi v srednjih in starejših kategorijah. Močni Jaka Šprah (še) ni navdušen tekmovalec in je bil tokrat na svoji prvi tekmi državnega prvenstva. V kategoriji kadetov je zasedel 7. mesto. Pomembne so tudi tekmovalne izkušnje in Jaka jih bo letos nekaj nabral 🙂 Naše barve je med mladinkami zastopala Kristina Rus, ki je končala na 6. mestu.

Že naslednji vikend se bomo podali novim zmagam naproti. Tokrat se bomo prvič letos preizkusili v težavnostnem plezanju, kjer si obetamo same odlične rezultate 😉

Celotni rezultati so objavljeni na strani KŠP-ja in sicer tukaj.

Poročilo in slike je objavil tudi Friko – 1. dan in 2. dan. Drugi dan (v nedeljo) je potekal zanimiv boj v članski konkurenci. Zmagovelac je postal Domen Škofic pri članih, pri članicah pa Staša Gejo.