Dobili smo se že ob pol devetih pred PCL-jem, da smo se do devetih dejansko odpeljali. Po dobri uri vožnje in malo lovljenja na dostopu smo uspešno prispeli do Grabčeve stene z več lažjimi smermi. Inštruktorji smo v sodelovanju z bolj izkušenimi udeleženci napeljali  topiče v lažjih smereh in akcija se je začela. Splezali smo večino štiric in petic, tisti z več kilometrine in znanjem plezanja v vodstvu pa so plezali tudi šestice – še posebej veliko vzponov je bila deležna prikupna 6a Michelini. Okrog poldneva ali morda malo prej se nam je pridružil še Maks, ki se je dopoldne udeležil državnega tekmovanja iz znanja kemije. V sivih platah sektorja B je na hitro splezal dve smeri, nato pa smo se prestavili v sektor A.

Izlca je odličen sektor in že dodobra preizkušena izletna destinacija z nekaj super previsnimi smermi po kapnikih.  Okupirali smo tri najlažje smeri na desni, Maks in Ula pa sta napadla resnejše smeri v osrednjem delu. Maks je v drugem poizkusu preplezal smer La rosa dei venti, svojo prvo 7b, pred tem pa je skoraj za ogrevanje posajtal še 6c+ Variante Canarina. Uli je do vzpona v omenjeni smeri zmanjkalo le za mišjo dlako –  padla je na zadnjem gibu. Mladina se je še pred uro odhoda dodobra naplezala in upehala, tako da smo si lahko tudi inštruktorji privoščili splezati kakšno smer. Malo pred peto smo zaključili s plezanjem in se prijetno utrujeni ter polni vtisov odpeljali nazaj domov.

Izlet je uspel – vreme je sodelovalo, plezalo se je na polno, predvsem pa sem bil vesel velike udeležbe. Plezanje v skali je kul in upam, da se na aprilskem izletu vidimo v podobnem številu.

Peter Mastnak Sokolov

Ekipa je cel dan uživala na soncu ter plezala smeri od ocene 3, pa vse do 7a+ (Maks je uspel v Sužnjih vertikale). Dneva je bilo še prehitro konec, vendar so vsi uspeli preplezati vsaj 5 smeri.

Zapisala inštruktorica Maša

Vabljeni k ogledu galerije in še na katerega od izletov ali taborov v naravi (v Osp se na tabor vrnemo že med zimskimi počitnicami :)).

Plezali so: Anej, Luka, Nik, Jakob F., Naja, Minea, Ronja, Timna, Jan, Hana, Zoja in Julija.

Nik Sajovic (član tekmovalne skupine) je takole opisal svoje videnje izleta:
Na izletu smo se imeli super! Vreme je bilo na začetku oblačno, nato pa se je prebudilo sonce in skala je bila ravno prav topla. Jaz sem splezal šest smeri. Moja najtežja smer, ki sem jo poskusil, je bila Jumbo z oceno 7a. Smer mi je bila všeč, a je na žalost je zaradi krimpov na koncu smeri nisem splezal. Všeč mi je bil tudi zelo lep pogled iz vrha smeri.

Malo drugačen zorni kot sta imeli Naja in Minea (prav tako iz tekmovalne skupine):
V nedeljo smo odšli v Mišjo Peč. Skala je bila mokra, ampak vseeno je bilo dobro za plezati. Sonce je sijalo in bilo je toplo. Julija je imela malo nesrečo, saj se ji je v lase prilepil Ronjin čigumi. Najboljši del izleta je bila dolga in bogata malica (cel ruzak). Priporočava vam, da tudi sami  doživite to dogodivščino.

19. marca smo se na sončno soboto odpravili v plezališče Vipava. Ob pol devetih smo se dobili pred plezalnim centrom, nato pa razdeljeni po avtih odbrzeli plezalnim dogodivščinam naproti.
Šli smo: oba Jakoba, Nik, Tibor, Lori in še dve dekleti ter vodja Klemen. Na cilju – pri kampu »Tura« v Gradišču pri Vipavi smo parkirali in se odpravili proti stenam plezališča. Tu se nam je pridružila še Julija. Naš cilj so bile stene v plezališču Pikapolonica v sektorju O/II do koder je od parkirišča slabe pol ure hoje. Vreme je bilo lepo, sončno in toplo, tako da smo uživali v plezariji. Skala je dobra in nudi obilo plezalnih užitkov.
Splezali smo smeri težavnosti od 5a do 6a+. Najbolj zanimiva smer, ki sva jo splezala z Nikom, je bila Pikapolonica. Ime je verjetno dobila po tem, ker je v njej polno pikapolonic.
Po uspešnem dnevu smo se ob petih vrnili v Ljubljano.

V soboto, 5. decembra smo se iz ljubljanskega morja megle podali v sončni Črni Kal.

Tokrat je bil Nik, ki nikoli ne manjka, pravi starešina in vodja napeljevanja smeri. Splezal je vse v bližini, če je bilo treba tudi dvakrat! Nina in Hana sta tvorili že izkušeno navezo. Zala se je prvič preizkusila pri plezanju v naravi, se soočila s strahom in majhnimi stopi! Lori je bila kot vedno cel dan nasmejana. Vid je imel težave z opremo (beri plezalke so se mu sezuvale), pa kljub temu plezal vse smeri po vrsti.

Imeli smo se fajn in izkoristili sončen dan!

Klemen Kejžar, vodja izleta

Naslednji izlet je napovedan za 30. januar. Več o izletih TUKAJ.

Odločili smo se za sektor Nos, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj nas je vmes presenetila krajša ploha. Zlata streha, 7b klasika, je dobila nekaj novih ponovitev, zmogla sta jo Tina – njena prva 7b, čestitamo 🙂 – in Anej, Lanu pa ostaja za naslednjič. Anej je potem opravil še s Srebrno streho. Maša je zborbala skozi Džihad, 6a+. Jaka je v drugem poskusu odpravil Joganando, 7c, skupaj pa sva naštudirala še Črno-beli blues. Na koncu se je Jaka spravil še nad CSN, ki je zdaj visoko na prioritetni listi 🙂
Vmesna plohica nas ni preveč zaustavila, tako da smo do konca uživali na zraku v relativno praznem Kotečniku. Izlet je uspel 🙂

ZAPISAL: Gašper Pintar – Pinti