Prvi dan se je večina ekipe odločila za Mišjo peč, najljubšo destinacijo močnih slovenskih plezalcev. Plezalo se je na polno, mladina je bila močna in ambiciozna, tako da so napadli veliko težkih projektov vse do 7c+.
Midva s Petrom sva bila že nekoliko naveličana Miške, tako da sva plezala v Ospu, in sicer v sektorju Nad vasjo, ki je znan po old-school platah. Petru je uspel odličen dan, splezal je 7a, 7a+ in 7b, vse v drugem poskusu.
Zvečer so nekateri igrali košarko ali uživali v hazarderskih igrah s kartami, drugi pa smo občudovali okoliško agrikulturo in se malo izobrazili o najrazličnejših rastlinah.

Drugi dan je bila na vrsti Babna, najbolj »ljudski« sektor ogromnega Ospa. Nek pogumen in navdahnjen človek je nekoč (verjetno po kakšnem pivu) dejal: »Če ne plezaš, tudi pasti ne moreš. A ni nobenega veselja v tem, da celo življenje preživiš na tleh.« Zelo lepo in inspirativno, a ta dan se s tem nismo mogli ravno strinjati. Jebiga stari, včasih pač ne gre in takrat se zdi preživljanje življenja na tleh nadvse mamljivo, še posebej če so v igri čokoladni piškoti.
Kljub utrujenosti in vročini pa so imeli nekateri prav produktiven plezalni dan. Katja je branila klubsko čast in nabrala lepo število smeri. Premaknili smo se tudi v spodnji sektor, kar je za nekatere pomenilo samo drugo lokacijo za ležanje na ruzakih, motivirani del ekipe pa je nadaljeval s fajtanjem.
Večer je bil spet aktiven. Pokeraška ekipa je nadaljevala z igro, nekateri pa smo se raje igrali s frizbijem.

Zadnji dan je bil spet čas za Mišjo. Tokrat smo plezali v skrajno desnem delu, ki se ga je prijelo ime Hladilnik, saj gre za najhladnejši del stene, ki je cel dan v senci. Lan je imel odličen dan, saj je uspel na fleš preplezati Reksija (7b). Mlajši del ekipe je ugotovil, da tudi nepriljubljene smeri v desnem delu Mišje sploh niso tako slabe.

Po plezanju so nas pričakali starši in odšli smo domov na zasluženo večerjo.

Pridružite se nam na kakšnem poletnem taboru, vsak od njih je preverjeno nepozaben!

POVEZAVA NA FILMČEK >>

Objavljamo še nekaj plezalnih utrinkov:

Inštruktorica Klara

Vabljeni, da se nam pridružite na kateri od naslednjih počitniških šol, ki jih imamo tudi med jesenskimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami!

Inštruktor Lan

Teden od 16. do 19. avgusta je zadnji to poletje. Naslednjič se vidimo med jesenskimi počitnicami!

Otroci in mladina so se v enem tednu dobro naplezali. Tisti, ki so pri nas že bili, so svoje plezalne veščine le ponovili, osvojili pa še kakšno novo. Zagnano so plezali tako veliki kot mali. Plezanje so spoznavali preko mnogih plezalnih iger, ki so popestrile dogajanje, naučili so se plezanja in varovanja na vrvi, pa tudi za ”tekme” v hitrostnem plezanju niso bili prikrajšani. Osvajali so vrhove v smereh in balvanih na balvanski steni in v Mali ter celo Veliki plezalni dvorani. Preizkusili so se tudi v spustu po vrvi (“absail”), ki so ga nekateri ponovili kar večkrat in se zelo zabavali pri guncanju pod stropom velike plezalne stene 🙂 Ko nismo mogli več plezati, smo se igrali finsko, skrivalnice ter sklepali nova prijateljstva.

Popoldneve smo popestrili z ustvarjalno delavnico in obiskom Otroške akademije. Bazen nam ta teden zaradi slabšega vremena žal ni bil “usojen”.

Vabimo vas, da z nami preživite zabavne počitnice še na enem terminu v juliju in na treh v avgustu. Več >>

Več o dogodivščinah si lahko pogledate v galeriji!

Otroci so se v enem tednu naučili veliko o plezanju. Mnogi so pri nas že bili in so nekatere stvari le malo ponovili, osvojili pa še kakšno novo. Z nami je plezala tudi “profesorica” Zoja, ki sicer trenira v tekmovalni skupini. Plezali smo na balvanski steni in tudi s pomočjo vrvi v Mali in celo Veliki plezalni dvorani. Nekateri so se preizkusili tudi v spustu po vrvi (“absail”), vsi pa smo se zelo zabavali pri guncanju pod stropom velike plezalne stene 🙂 Ko nismo več mogli plezati, smo se igrali finsko, skrivalnice ter sklepali nova prijateljstva.

Popoldneve smo popestrili s kopanjem na bazenu, delavnico spoznavanja eksotičnih živali, ustvarjalno delavnico in obiskom Otroške akademije.

Vabljeni, da z nami preživite zabavne počitnice še na naslednjih dveh terminih v juliju in na treh v avgustu. Več >>

Poročilo o taboru je napisala Tigris, ki z nami pridno trenira, ta plezalni tabor pa je bil zanjo prvi!

Dan pred odhodom smo že nestrpno pričakovali tabor in besno pakirali opremo za plezanje, hrano in obleke. Proti Vipavi smo se odpeljali z avti in med vožnjo opazovali prelepo pokrajino in mesto, ki se je počasi izgubljalo v daljavi.
Ob prihodu v kemp so si nekateri postavili šotore, večina pa nas je spala v skednju. Že prvi dan smo odšli v plezališče. Plezali smo v plezališču Vipava, v sektorju Rumena. Pot do stene je bila zabavna, ampak kar strma. Ko smo prikorakali do vrha, smo bili vsi malce izčrpani in smo v trenutku pojedli vsak svoje jabolko. Stena je bila še malo mokra, a smeri so bile lepe. Težavnosti smeri so bile zelo raznolike, zato je vsak našel sebi primerno smer. Pod stenami smo bili okoli 5 ur, potem pa smo se vrnili v tabor. Otroci s Špelo na čelu smo pripravili makarone z mesno in zelenjavno omako. Dan je šel hitro mimo. Po večerji smo bili še nekaj časa budni, potem pa smo se zavili v spalke in zaspali. Ponoči je bilo mrzlo, a so nas spalke pridno grele.
Zjutraj smo se zbudili ob 8ih, si na hitro umili zobe in šli še vsi zaspani na jutranji tek. Za zajtrk smo jedli kruh in marmelado, za malico pa smo si s sabo vzeli sadne ploščice, salamo, piškote in kruh. Na vrsti je bilo plezanje balvanov. Z avtomobili smo se odpeljali v plezališče Vitovlje in se začeli, s crashpadi na ramenih, vzpenjati v hrib. Pot je bila zelo lepa in vsi smo se že veselili plezanja. V plezališču smo se razdelili v dve skupini. Prva je šla na malce lažje balvane, druga pa na malo težje. Plezali smo približno 2 uri, potem pa smo pojedli malico. Med plezanjem je nastal tudi zelo zanimiv filmček, ki ga je posnel Peter. Tudi tam so bile težavnosti balvanov zelo različne in vsi smo splezali kar nekaj smeri. Ko smo se vrnili v tabor smo pojedli riž z zelejavo in mesom in božanski šmoren. Bili smo že utrujeni in počasi smo se odpravili spat.
Zbudili smo se v sončen dan. Na vrsti je bila jutranja telovadba in odleglo nam je, ko smo izvedeli, da tokrat na sporedu ne bo tek. Pojedli smo zajtrk in se malce žalostni, da je to naš zadnji dan, spakirali za plezanje. Za malico smo spet imeli kruh, razne marmelade, sadje in piškote. Zadnji dan je bilo na vrsti plezališče Vipavska Bela. Tokrat smo šli do plezališča kar peš iz kempa. Stena, na kateri smo plezali, je bila že čisto suha in na njej se je sončilo ogromno različnih žuželk in kuščarjev. Skala je bila zelo lepa in splezali smo kar nekaj smeri. Počasi je bil že čas za odhod, zato smo pograbili vrvi in odšli do tabora. Pojedli smo še zadnje kosilo- torteline, si spakirali potovalke in nahrbtnike in se začeli poslavljati.
Ves čas tabora sta nas zabavala in z budnim očesom nadzorovala Nina in David, družbo pa nam je delal tudi Špelin pes Kaj.

Otroci in mladina so na taboru super plezali. Luka Jerman je splezal 7a+ prečko v balvanu Hueco wall, Petra Glušič pa svojo prvo 7b+ smer (Možganski mrk v Vipavski Beli). Nik Sajovic je na TR splezal svojo najtežjo smer – 7a/a+ Drži ritem punca (za še kakšen poskus ni bilo časa), Tina Vintar pa ni imela veliko težav  z Rogljičem (7c v Vipavi; zadnji dan Tine žal ni bilo). Tigris, Kristina, Jula in Natan so bili na svojem prvem taboru. Jaka Šprah se bo še vrnil v Belo k Cerkotu, Sara Glušič in Lan Zupančič k Črnim čipkam, vsi pa k še pridemo v dobro družbo in na super plezarijo!

Kar 22 mladih plezalcev je bilo ta teden aktivnih v Plezalnem centru Ljubljana. Zjutraj smo izkoristili prazno bolder dvorano za zabavne igre z žogo, nato preizkusili še njene oprimke. Vrhove smo usvajali tako v Mali kot v Veliki dvorani, strah pa premagovali na ‘gugalnici velikanki’.

Popoldneve smo si popestrili še z drugimi delavnicami. Ponovno smo imeli ustvarjalno delavnico, tokrat so nastali izdelki iz Hama perlic. Prvič smo si popoldan popestrili z devalnico na Otroški akademiji.  Zelo zabavno je bilo na računalniški lego delavnici! Popoldan smo si popestrili tudi z risanjem (razstava še poteka v plezalnem centru :)) ter sprehodom po gozdu.

Več o izjemno uspešnem taboru v Frankenjuri 2015 lahko preberete tukaj >>

Za njegove uspehe so zaslužni predvsem resni in dobri treningi v Plezalnem centru Ljubljana, velika motivacija ter odlični trenerji Katarina in Klemen Kejžar ter David Debeljak.

Ponosna ekipa DRPK