Kot smo napovedali že tistega večera, smo prijatelji pregledali obsežno zbirko Rokovih digitalnih fotografij in pripravili digitalni izbor, kot 2. del Rokovih spominov.

Na predavanju v domačem Grif baru v sredo, 18.11. ob 19h bomo slišali, kako so mladi dripci splezali Casarottov steber v Fitz Royu. Kako so splezali prvenstveno smer v Pakistanu in za piko na i poizkusili rešiti Miškota. Kako je Rok na Google Earth odkril legendarni bolder plac Prilep v Makedoniji, pa slovensko bolder Meko na Pohorju začenši z Ožbaltom. Ena od zgodb bo plezanje big wallov po Kaliforniji in Britanski Kolumbiji.

Večer bo vodil Matjaž Jeran.

Vas zanima, kako teknejo nemške klobasice s pivom, kje vse smo tavali po ruševju in katere smeri smo splezali v Pakli? Potem pridite v petek v Grif Bar!

Predstavitev je namenjena vsem, ki vas mika daljši treking, iščete idejo za letošnje počitnice ali pa vas zanima kakšne lepote se skrivajo po Balkanu in Turčiji. Predavanje je zabavne narave, kombinacija potopisnega predavanja, video utrinkov in zabavnih anekdot s preteklih tur.

Vabljeni v Grif Bar v sredo, 22. aprila 2015, ob 20. uri!

Pri Feel Green Travel letos vabijo na:

• Treking odprava na pet tisočak Ararat, Turčija
• Treking po Srbiji – narava, kultura, kulinarika 
• Romantični treking po Dalmaciji – Dubrovnik z okolico
• Individualni treking po Likijski poti, Turčija (ZELO priporočamo!)
• Trojna pustolovščina: treking, soteskanje in rafting v Durmitorju, Črna Gora

Več o njihovih programih najdete na: http://feelgreen.si/treking

Tole nam je Rok povedal o sebi in svojih zadnjih podvigih: “Plezam že od leta 1998. Moja plezalna kariera je kar polna dobrih vzponov, tripov, vragolij in vsega kar spada zraven. Kar se je dogajalo zadnje čase, pa je bil vrhunec. Na primer, začetek leta 2013: moj prvi 8c – From dirt grows flowers v Chironicu. Par mesecev pred tem, na desetmesečnem vandranju z ženo, šest 8b-jev po Ticinu v slabem mesecu. Cresciano, Brione in Chironico. Potem dobro leto kasneje, Bűgeleisen v Maltatalu – moj projekt že od nekdaj, zdaj pa realnost. HA! Nisem si mislil, da bo to kdaj dosegljivo, zdaj pa mogoče celo sit-start, upam. Mesec za tem sem po parih letih zopet obiskal Zalog in hitro opravil še z Urhovim Beginning of the end (8b+) in s tem opravil tudi prvo ponovitev. Veliko sem plezal tudi v Oplotnici, kjer sem odprl par dobrih linij, med njimi najbolj izstopa Railway to heaven (8b/b+). Pred 3 meseci sem se vrnil iz Hueca, ki pa ni bil plezalno najbolje realiziran, je bilo pa vseeno fajn ;).

Kamera je z mano nekje od 2005. Če nisem imel svoje, jo je imel Malek, Žužel … kdorkoli od prijateljev. Kamero oziroma fotoaparat sem najprej začel uporabljati za snemanje plezalnih filmov, čisto ljubiteljsko. In očitno imam “filing” za to … tako vsaj pravijo. Zdaj je teh filmov že kar veliko, snemanje in potem še post-produkcija, animiranje, je zdaj postalo bolj posel. Človek mora jest. ;)”

Na brezplačnem predavanju v Grif Baru bo Rok predstavil nekaj svojih odličnih filmskih zgodb:

Obeta se nam torej en kup odličnih posnetkov in kakšna zabavna anekdota iz ozadja, pa še kakšno presenečenje za po vrhu.

Vabljeni na filmski večer z Rokom Klančnikom, v sredo, 25. marca 2015, ob 19. uri! Plezalne zgodbe, ki jih Rok ujame v svojo kamero so tako dobre, da se boste počutili, kot bi bili del njih. Zato …

Bodite zraven! 😉

Potep s Shappinimi popotniki je vedno poln dogodivščin in tudi ta ne bo nič drugačen. Pridite preveriti na brezplačno predavanje v Grif Bar, ki bo v sredo, 18. marca, ob 19. uri. Vabljeni!

Popotniški klub Shappa se na pot z vlakom od Moskve do Kitajske podaja 1. julija. Vsi, ki vas je potepanje že zdaj zamikalo, pokukajte na www.shappa.si, kjer boste našli več informacij.

Prijavite se na e-novice popotniškega kluba Shappa! Pošljite mail na rok@shappa.si.

www.shappa.si, ShaPPa na Facebooku

Takole Katarina opisuje, o čem bo govorila: “Prvomajski prazniki so idealen čas za plezalske podvige, izbira destinacij pa je bogata in raznolika. Sama sem v zadnjih letih obiskala večino pomembnejših plezališč v Evropi, posebej pa me veseli odkrivanje vedno novih, manj znanih krajev, ki pa ponujajo vrhunsko plezalno izkušnjo. Predstavila bom različna evropska plezališča in izpostavila njihove značilnosti ter podala praktične informacije glede transporta, bivanja, kvalitete in težavnosti smeri, vremenskih razmer, kulinarike in dodatne ponudbe. Izpostavila bom kraje primerne za študentski žep, mlade družine, avanturiste, začetnike in profije, frikote, bolderaša in hribovce. Tako bomo spoznali svetovne klasike (Kalymnos, Margalef, Arco, San Vito lo Capo…), kot tudi manj znane bisere (južna Sicilija, španska Costa Blanca, manjša francoska plezališča …).”

Vabljeni vsi, ki še ne veste kam za prvi maj in razmišljate, da bi se letos odpravili na en super kul večdnevni izlet. Se vidimo v Grif baru v sredo, 18. februarja 2015, ob 19. uri!

PS: Za pokušino pa nekaj Katarininih fotografij, ob katerih vas bodo zagotovo zasrbeli prsti. 😉

Foto: Osebni arhiv Katarine Kejžar

Na brezplačnem predavanju v Grif baru, ki bo v četrtek, 12.februarja, ob 19. uri, boste s pomočjo fotografij lahko preverili, kako izgleda turška pokrajina na Shappin način. Vabljeni!

Popotniški klub Shappa se na to zanimivo dvotedensko avanturo podaja za prvomajske praznike, julija in septembra. Če želite zraven, pokukajte na www.shappa.si, kjer boste našli več informacij.

Prijavite se na e-novice popotniškega kluba Shappa! Pošljite mail na rok@shappa.si.

www.shappa.si, ShaPPa na Facebooku

Uroš ugotavlja, da se pri treniranju otrok in mladostnikov naredi ogromno napak. V želji po uspehu so otroci pogosto izpostavljeni programom treningov in tekmovanj, ki so zanje prezahtevni in preveč agresivni. Tudi če so otroci sposobni prenašati fizične napore, ne zmorejo mentalnih in čustvenih. Potiskanje otrok v prezahteven trening in preobsežno udeležbo na tekmovanjih sta dva glavna dejavnika, zaradi katerih starši in trenerji povzročajo preveč stresa mladim športnikom, kar lahko hitro privede do izgorelosti in kroničnih poškodb. Uspehi mladih športnikov so zaradi hitre prilagoditve na obremenitve dobesedno izsiljeni. Dosežene uvrstitve in sposobnosti so dejansko njihov maksimum, zato svojih sposobnosti in znanja ne morejo več povečati in nadgraditi ter postati konkurenčni.

Predavanje je namenjeno trenerjem in staršem mladih plezalcev. Namen predavanja je predstaviti pravilne pristope k vadbi/treningu v mlajših selekcijah. Le-ti temeljijo na poznavanju otrokovega celostnega razvoja. Pravilno vadba omogoča, da otroci v celoti razvijejo svoj talent, sprejmejo šport kot dodatno kvaliteto v življenju, predvsem pa ostanejo nepoškodovani.

Predavanje obsega sledeče teme:

– OTROKOV RAZVOJ: telesni,kognitivni, socialni, čustveni in gibalni

Otrokov razvoj se odraža na različnih področjih, ki so med seboj povezana. Na gibalnem, telesnem, kognitivnem, emocionalnem ter socialnem področju poteka usklajeno in celostno. Spremembe na enem področju so povezane s spremembami na ostalih temeljnih področjih.

– GIBALNE SPOSOBNOSTI in GIBALNE SPRETNOSTI

Gibalne sposobnosti so zmožnosti, ki omogočajo posamezniku izvedbo določenega gibanja. Gibalne spretnosti pa so rezultat gibalnega učenja. Razvoj gibalnih sposobnosti je zelo pomemben segment gibalnega razvoja otroka. Nekatere dosežejo najvišjo raven prej (hitrost, koordinacija), druge kasneje (moč, ravnotežje, gibljivost). Prav tako je značilno, da se pojavljajo individualne razlike, vsaka posameznik ima svoj lastni tempo razvoja, ki ga določa njegova »biološka ura«. Gibalne sposobnosti tvorita energetska in informacijska komponenta gibanja.

– GIBALNO UČENJE in GIBALNE KOMPETENCE

Za obvladovanje določene športne dejavnosti so potrebna gibalna znanja, ki se jih človek nauči v različnih obdobjih. Največjo vlogo pri gibalnem učenju ima centralni živčni sistem. Učenje omogoča oblikovanje in utrjevanje živčne mreže, poveča se gostota in kakovost sinaptičnih povezav. Zgoden in intenziven razvoj živčnega sistema daje optimalne pogoje za gibalno učenje že v zgodnjem otroštvu. Posameznik je gibalno kompetenten, kar med drugim zagotavlja uspeh v športu, kadar gibalne sposobnosti podpirajo gibalna znanja in obratno. V otroštvu je pravi čas za razvijanje gibalnih znanj, saj plastičnost živčnega sistema omogoča izredno hitro usvajanja različnih gibalnih nalog. Pozornost pa se že pri najmlajših v glavnem namenja razvijanju gibalnih sposobnosti. Mladi tekmovalci imajo tako odlično razvite gibalne sposobnosti, ki pa ne podpirajo njihovega znanja. Na prehodu v višje kategorije, kjer tekmujejo proti posameznikom z zadostno razvitimi znanji, naenkrat niso več konkurenčni, razliko pa težko nadoknadijo, ker so pravi čas za razvijanje teh že zamudili.

– VADBA OTROK in MLADOSTNIKOV: faze vadbe/treninga, tekmovanja, motivacija

Proces vadbe mladih je razdeljen v več faz, ki si smiselno sledijo z enim samim ciljem, zagotoviti optimalni razvoj posameznika in ga pripraviti na zahteve športa odraslih-na zahteve športne vadbe, kjer bosta rezultat in zmaga edina kriterija uspeha.

Vabljeni v našo družbo, v soboto, 24. januarja, ob 18.30. uri!

NE SPREGLEJTE TUDI TRŽNICE RABLJENE OPREME, KI SE BO V SOBOTO, 24. JANURAJA, MED 15. IN 18. URO, ODVIJALA V NAŠI HIŠI. VEČ PREBERITE TUKAJ …

Skratka mrzlo in belo bo, prav takšno kot januarja mora biti. Dobimo se v Grif baru, v sredo, 7. januarja 2015, ob 19. uri. Predavanje je brezplačno. Vabljeni!
.
Še video teaser, da vas dokončno prepričamo, zakaj se spača pridet. 😉

[vimeo id=”70722451″ width=”600″ height=”350″]

Leta 2011 sva s Kristianom obiskala ZDA, kjer se cedita med, mleko in POČI. Takratna ameriška zgodba me je pustila navdušenega. Vedel sem, da bo potrebno kmalu nazaj. Vsake toliko časa sem v roke prijel vodniček iz Indian Creeka in glava je bila ponovno polna idej ter navdušenja nad počmi. Seveda, sem in tja kakšno poč srečaš tudi na drugih potovanjih in odpravah, vendar takšne količine idealnih “spliterjev” kot v Indian Creeku ne najdeš skoraj nikjer drugje na svetu.

Letošnjo jesen sem ponovno odletel preko luže. Del svojega navdušenja sem prelil na Timona, priključila sta se nama še Peter in Jernej. 1. oktobra 2014 smo se usedli na letalo in odleteli v Las Vegas. Na sporedu je bil mesec plezanja puščavskih poči. Za razliko od prejšnjega potovanja, je bil tokratni “trip” malo manj ciganski. Prvi “jet lag” smo premagali s spanjem v Las Vegasu, se naslednji dan oborožili s hrano (Peanut Butter iz Trader’s Joesa je obvezna oprema) in se odpeljali v državo Utah. Pokrajna je bežala mimo in proti večeru smo že spali zaviti v spalnih vrečah blizu Moaba. Naslednji dan smo natočili vodo, poslali zadnji SMS v civilizacijo in odšli v Indian Creek.

Vrnitev je bila navdušujoča. Prvih nekaj “džemov” je bilo še nerodnih, toda z vsakim dnem je bilo bolje. Spali smo v free campingu Creek Pasture. Iz dneva v dan se je ponavljalo odlično zaporedje jutranjega vstajanja, basanja z zajtrkom, čakanja v vrsti na WC, vožnja do sektorja, dostop s 40 cami na hrbtu, tuljenje ob estetskih linijah, izbiranje primerih camov (prve dni vedno vzameš kaj napačnega), “tejpanje” rok (kdaj pa kdaj smo ta korak tudi spustili), prva poč, druga poč, tretja poč, jest, četrta poč, jest, peta poč, lulat, šesta poč, zmatran, pakiranje camov, sestop do avta, vožnja v camp, kuhanje večerje, druženje in spoznavanje novih počenih navdušencev, gledanje zvezd, bepanten na roke, smrčanje v topli spalki.

En dan se pojavita Mery in Sara, ki sta svoj plezalni trip začeli v San Franciscu ter preko Tuolumne Meadows, Yosemitov, Red Rocksov in Ziona prišle v Indian Creek. Nekaj dni plezamo skupaj in si izmenjujemo zgodbe. Pojavita se tudi Milena in Miha, ki sta na poti že od začetka avgusta. Sem pa tja je potrebno tudi počivat. Takrat spanje iz 10 ur podaljšaš na 13. Bereš knjige, hodiš po slacklinu, spucaš came, se potepaš po puščavi, narediš streching, greš v mesto po vodo ali se švercat pod tuš, greš kupit hrano, si ogledat katerega od bližnjih parkov ali preprosto gledaš v zrak. Predvidenih 12 dni Indian Creeka smo raztegnili na 18, toda vseeno je bilo premalo. Ostalo je še precej nepreplezanih projektov, offwithov ki bi jih želeli poskusiti in sektorjev, ki jih nismo obiskali. Toda tu nismo zadnjič, zato se mirne vesti premaknemo v Zion.

Visokoleteče plane iz zadnjega obiska je malce zbila naraščajoča utrujenost. S Timonom sva realizirala dve večraztežajne smeri Plan B in Moonlight Buttress. Nekaj utrujenosti, nerodnosti in neizkušenosti je botrovalo, da se ego ne more hvaliti s povsem prostimi vzponi, toda na koncu šteje le zgodba. Stene v Zionu so res čudovite. Enkrat smo plezali tudi v Kolob Canyonu, kjer je sicer na voljo le 6 smeri, toda te so nekaj posebnega. 40 m zelo previsnih smeri v peščenjaku sredi čudovite narave je noro doživetje. Zadnjih nekaj dni smo plezali v Red Rocksih blizu Las Vegasa. Telo je bilo že vidno utrujeno, toda glava je hotela še. Po vseh teh trad smeri je za spremembo precej prijetno vpenjati svedre. S Timonom sva se zadnji dan spravila v daljšo smer po imenu Claud Tower. Plezarija je bila odlična, ob sestopu pa naju je pričakal čudovit sončni zahod.

Mesec je minil mnogo prehitro. Treba je bilo domov. A smisel potovanj ni le trajanju in smereh, ki jih preplezaš ali krajih, ki jih obiščeš. Potrebno je iti domov, da lahko spet greš. Z vsako izkušnjo postaneš drugačen človek. In to v sebi nosi smisel. Sem odvisnik. In hočem še.

Dave

Se vidimo v sredo, 17. decembra 2014, od 19. ure dalje, v Grif baru. Vsak svoj vidik ameriške zgodbe vam bomo preki slik in video posnetkov predstavili Miha in Milena Praprotnik, Marija Jeglič in Sara Jaklič ter David Debeljak, Timon Leder, Peter Juvan in Jernej Arčon. Vabljeni!