Kot mlajša cicibana sta svojo prvo sezono zaključila David, ki je imel po prvi odlično preplezani smeri nekaj nesreče v začetnem delu druge smeri, in Galina, ki bo, upajmo, tekmovalne izkušnje nabirala tudi drugo leto. Obema čestitke za nastop!
Številčno močni ekipi starejših cicibank in cicibanov sta se dobro odrezali. Julija Batagelj je zasedla 2., Julija Likar 7., Jenny 14. in Odalys 15. mesto. Fantje so se razvrstili tesno drug ob drugemu Gal na 14., Tit na 15., Nik na 18. in Tim na 19. mestu. Vsi so plezali pohvalno in upravičili svoja mesta v skupni razvrstitvi.
Nina, Zoja, Ajda in Tevž so plezali v kategorijah mlajših dečkov in deklic in so se zaradi popoldanske vročine že soočali z drsečimi oprimki. Vseeno so bili vsi nastopi dobri.
Zadnji so tekmovali starejši dečki in deklice. Vsi fantje so se uvrstili med prvih 8, skupno pa na 1., 3. in 5. mesto. Bravo Jakob, Jakob in Maks! Punce (Larissa, Ula, Ana K., Ana Ž., Kiara in Jerneja) pa so bile s svojimi nastopi nekoliko manj zadovoljne, prišlo je do kakšnega spodrsljaja več, a to je del takih tekmovanj.

Vsem tekmovalcem iskrene čestitke za nastop in uspešno sezono. Se vidimo naslednje leto!

Zapisal Miha Kern

Pri nas smo gostili 5. tekmo Zahodne lige. Plezalo je 248 mladih plezalcev iz zahodnega dela Slovenije. Domači “team” je vedno bolj utečen in tekma je gladko potekala. Zelo številčno so nas predstavljali domači plezalci, tekmovalo jih je kar 47! Pohvale gredo vsem tekmovalcev – domačim in tujim – za udeležbo, trud in pogum!

Od domače ekipe so se med prvih osem uvrstili:
Lev Elikan Longo pri starejših cicibanih (6. mesto), Jennifer Buckley in Julija Batagelj pri starejših cicibankah (6. in 8. mesto), pri mlajših dečkih Jaka Jaki (2. mesto) in Jakob Furlan (6. mesto), pri mlajših deklicah Živa Golob (2. mesto) in Minea Gorec (4. mesto).
V starejših kategorijah je pri starejših deklicah Ajda Golob zasedla 3. mesto, pri kadetinjah Klara Avanzo 1., Katja Mesarič 3. in Kristina Zajec 4. Pri starejših dečkih je bila neverjetna domača ekipa fantov. Zmagal je Jakob Pogačar, drugi je bil Anej Batagelj, tretji Lan Marion Roženbergar, 4. Nik Sajovic in 7. Jakob Kos. Med kadeti je bil Jan Verdellis 3. in Luka Marčič 5.

Zahvala in pohvala gre tudi celotni organizacijski ekipi – postavljalcem – Davidu, Miškotu in Jeryju, glavni sodnici Maji, Mojci za obdelavo rezultatov, Andreju in Gašperju za napovedovanje, vsem sodnikom in varovalcem, Mihatu in celi mladinski ekipi.

Se vidimo naslednje leto!

Rezultate najdete TUKAJ. Vabljeni k ogledu galerije!

Ob 9. uri so s plezanjem začele mlajše cicibanke in starejši cicibani. Laura Čepon je letos naša edina predstavnica pri mlajših cicibankah. Plezala je super in še enkrat zasedla odlično peto mesto.
Pri starejših cicibanih se letos Lev bori svojemu imenu v čast. Ponovno je stal na stopničkah. Zasedel je 3. mesto. Tit je bil 11., Nik 13., Tim 14., in Gal 17. Pri starejših cicbankah Julija Batagelj nadaljuje z dobrim plezanjem. Bila je odlična šesta. Presenetila je Jennifer, ki je dosegla svoj najboljši rezultat in bila sedma. Ajda je bila 20.

Ob 14ih so s plezanjem začeli mlajši dečki in starejše deklice. Zgledalo je, da je cela stena za najboljše že preveč enostavna. Zmage se je pri mlajših dečkih veselil Jaka Jaki (veselje je delil še z dvema sotekmovalcema, saj so kar trije skupaj stali na najvišji stopnički :)). Jakob Furlan je bil 12., Tevž pa 27. Med starejšimi deklicami je bila naša edina predstavnica Larissa, ki je zasedna 10. mesto.

Ob 17ih se je začela tekma še za zadnji dve kategoriji –  starejše dečke in mlajše deklice.  Ponovno smo imeli največ predstavinic pri mlajših deklicah. Naja Jelčič je letos že drugič (po zmagi v Radovljici) stopila na vrh zmagovalnega odra. Minea Gorec je bila zelo blizu, na malce nehvaležnem 4. mestu. Nina Kralj je bila odlična 7., Zoja 13., Ula 17., Jerneja 20., Hana 23. in Ana 26.
Pri starejših dečkih je bil Jakob Pogačar že na tretji tekmi ZL letos na stopničkah, zasedel je odlično 3. mesto. Gaber je bil 11. in Maks 13.

Čestitke celotni ekipi za trud in zagnanost!

Prvi dve kategorji (ml. cicibanke in st. cicibane) je na tekmi spremljal Jery (Matjaž Jeran), ostale pa Klemen Kejžar. Jery je takole strnil svoje vtise:
Otroci so prišli z navihanimi obrazi in zavihanimi rokavi, kar je vredno spoštovati. Kot vedno je bil moj cilj, da naši varovanci odplezajo po svojih najboljših zmožnostih in se ob tem zabavajo, za številke mi ni mar. Najbolj je s svojim plezanjem navdušil Lev, ki je brezkompromisno in v stilu kralja živali prišel, si povsem sproščeno ogledal, kaj je treba spičiti in dosegel en vrh ter drugega zgrešil za nekaj grifov. Magnezija ne uporablja;). Lekcija za Leva je, da kadar se je treba za oprimkom pognati daleč, se poženi še 5cm več, da ga zagotovo ujameš z nekaj rezerve! Zelo dobro sta plezala Tit in Nik, njuno plezanje se je sicer v obeh smereh končalo nižje, kot bi fanta z več osredotočenosti in nekaj natančnega stopanja lahko priborbala. Lekcija za oba: ključna je osredotočenost na potek smeri in natančno stopanje. Resnično divjo borbenost je pokazala Laura, ki je s svojim plezanjem navdušila v drugi smeri, ki jo je splezala do vrha, tako kot prvo, v kateri pa se je videlo, da dekle na tekmi ničesar ne želi prepustiti naključju. Posledica 120% gotovega plezanja je počasno in nesproščeno gibanje, ki pripelje do izčrpanosti. Punca ima hudo rezervo, uvrstila se je v finale, kjer pa je žal ponovila stil plezanja iz prve smeri, kljub nespoščenemu nastopu smo ji z veseljem čestitali in ji prišepnili, kako bo prihodnjič z lahkoto posegla po najvišjih oprimkih. Tudi na tekmi plezaj kot vsak dan na treningu, tvoj cilj je uživati v gibanju in poizkusiti premagati steno. Vsekakor sta naše barve odlično zastopala tudi Gal in Tim, vse pohvale za borbenost, še kako tekmo odplezamo in bo predstava na tekmi zelo blizu tega, kar znamo na treningu.

Za konec uvodnega dela tekmovanja bi strnil še nekaj opažanj za starše in druge navijače; na tekmo se pridemo zabavat in pokazat, kaj v plezalnem smislu zmoremo; na tekmi otroci pri teh letih še niso zmožni slišati nekih resnih navodil in prav tako se večina povprečno zrelih do desetletnikov ni sposobna osredotočiti na vrhunski športni nastop. Kar PMM šteje, je pozitiven pristop k tekmi in iskrena želja plezati, kot najbolje znaš. Tekma v vsakem primeru predstavlja stresno situacijo, saj je na otrocih, da pokažejo, kaj znajo. Premagati morajo steno, to dokazati sebi! Starši so dobrodošli, a ne obvezni spremljevalci. Otroci naj plezajo zase z notranjo motivacijo. Starši naj spoštujejo voljo do športa, tekmovanja in vsekakor nepogrešljive želje, da pokažeš, kaj znaš. Vsi ne morejo biti najboljši, včasih se komu nastop ponesreči, skoraj vedno pa lahko odplezamo bolje.” 

Rezulate najdete TUKAJ.

V 90ih, ko sem sam nabiral prva večna prijateljstva pod tekmovalnimi stenami, verjeto nihče ni slutil, da bo plezanje postal množičen šport. Na balvanski tekmi v Radovljici, na popolno sončno soboto, je v telovadnici dan preživelo skoraj 400 otrok in vsaj toliko spremljevalcev. Tiste dni smo se vsi poznali, stari in mladi, iz vseh širnih slovenskih dežel.

(Matjaž Jeran)

Na sobotni tekmi Zahodne lige v Radovljici smo tudi največji pristaši skale morali priznati, da so tudi tekme lahko noro fajn. Tokrat smo imeli v Društvu za razvoj plezalne kulture kar 35 udeležencev, ki so neutrudno plezali od devetih zjutraj do sedmih zvečer.  Zame je bila novost sistem plezanja balvanov, saj se tekmovalci z listkom prijavijo pri sodniku, potem pa počakajo na vrsto (na voljo imajo 9 balvanov). Malo sem se praskal po glavi, a se je itak izkazalo, da mladina sistem pozna bolje od mene, saj so se čisto samostojno znašli.
Prvi so bili na vrsti mlajši cicibani, pri katerih smo imeli samo eno predstavnico, Lauro. Plezala je odlično in prišla do 6. mesta.
Že pri starejših cicibanih se je število udeležencev dvignilo na 10. Otroci so fatjali na polno, bilo je tudi nekaj jeze, žalosti, frustracij, a na koncu tudi zadovoljstva. Ni lepšega, kot videti motiviranega mladega plezalca, ki naredi odličen poskus, pade na zadnjem gibu balvana, potem pa premaga vse razočaranje in solze ter ga spleza v naslednjem poskusu.
Kmalu so na vrsto prišli mlajši dečki in deklice, pri katerih so nekateri balvani že izgledali kot pomanjšane različice svetovnega pokala. Mladina se je pogumno spoprijela s težkimi bolderji, posebno omembo pa si zaslužijo Jaka, Minea in Naja, ki so si priplezali 2. mesto! Vrhunsko plezanje se je nadaljevalo pri starejših dečkih in deklicah, kjer so pri fantih naši mladci kmalu prišli celo do trojnega vodstva! Razplet je bil do konca napet, saj se je Lan še po zvoncu za konec tekme boril z bolderjem, a na koncu padel na zadnjem gibu. Vseeno je zbral dovolj balvanov za zmago, tik pod stopničkami pa mu je delal družbo še Anej in na 7. mestu Nik Sajovic.
Rezultati gor ali dol, imeli smo se fajn. Na koncu dneva sem bil že čisto brez glasu od navijanja in dajanja bet, a se je definitivno splačalo.

(Zapisal Jaka Šprah, nadaljevanje ponovno Matjaž Jeran).

Določene stvari so do danes ostale enake. Čete zavzetih članov društva in njihovih staršev so ključne, da se tekma organizira. Npr. v Radovljici mora vsak član oz. njegov starš opraviti 10 prostovoljnih ur letno, jasno, poleg plačila članarine in vadnin. Praktično to v petek pred tekmo izgleda tako, da več kot deset očetov nosi panele sten, ogrodja, vijači konstrukcije, pred tem se dovaža blazine iz vseh podružničnih šol, sledi vijačenje… Medtem mame lepijo usmerjevalne napise, vrečke za ločevanje odpadkov, pripravljajo pijačo in čokoladke ter davčno blagajno za prodajo lačnim obiskovalcem. Šele nato parketu zavladajo ključni asi, postavljalci z delom začno pozno zvečer in ga zaključijo proti jutru. Postavi se preko 30 različnih balvanskih smeri, vsak od skupaj preko 300 oprimkov je več kot skrbno in premišljeno postavljen. Četudi vse ostalo jutri štima, in bo nekaj smeri pretežkih oz. prelahkih, bo vse dobilo prizvok slabega. Zaradi nekaj grifov!? Medtem seveda otroci in mladina že spijo, čaka jih tekma. So pa tudi oni na domači sceni opravili svoj delež organizacije, vse oprimke je potrebno odviti iz sten, jih ročno umiti…

Sobotna tekma je bila meni, zasvojencu s svežim gorskim zrakom in plezanjem v siju pomladnega sončka, težko pričakovan in čist hud dan. K motivaciji je pripomoglo dejstvo, da moja otroka sodelujeta v tem cirkusu, raje, kot npr. plezata v naravi. Ja, tudi moja sta čudna! V bistvu nista… – če bi nekdo vložil toliko energije v razvoj skalnega plezanja za otroke, jim zbral primerno plezališče, določil smeri, v njih nastavil kak priboljšek, na vrh smeri obesil zvonček, poskrbel za dobro obplezalno dogajanje in v vse to prepričal še starše… bi bilo v Črnem Kalu z lahkoto 400 otrok v enem dnevu. Ker ko se jih 5 iz kluba odloči, da bodo šli, potem gredo vsi. Potem nobenga ne skrbi, da bo 11.marca na Primorskem slabo vreme, nikomur ni treba ta mesec že 9ič nujno k babici na župo, pa k sestrični od druge najboljše sošolke od sestre na RD v res trendovski fitnes center s simpatično animatorko in torto iz praška. Torej to smo zrihtal, mi ključni igralci moramo samo določiti datum in združiti sile za en vseslovenski dan v skali. Starši, vi boste lahko uživali na svežem zraku, se naučili varovati, nam delali sendviče in ja, tudi na kozarec domačega bomo šli. Jaz kar javno najavljam, člani našega društva in simpatizerji iz vseh koncev, 10. in 11. junija plezamo v Ospu z okolico, rezervirajte si čas in povabite še babice, juha je dobrodošla, žur pa naredimo ob ognju v kampu pri Volku v Ospu.

Menim, da so naši plezalci v telovadnici skoraj vsi uživali v tekmi, jasno so imeli bolj uspešni bolj golgeterske občutke kot manj izkušeni, vsaj vemo zakaj treniramo. Doživljali smo epske momente, trenutke, ko se je dvorana tresla, in to je tisto, kar šteje več kot v skali… Bolj korektno je zgoraj poročal  kolega Jaka, ki je tudi ostal brez glasu. Hvala mu za pomoč, naša ekipa je štela preko 30 bork in borcev. In ja, tudi Jaka bo 10.+11. junija v Ospu, tako kot desetine naše z leti in ljubeznijo odlično vzgojene mladine. Naj rastejo lasje in plapolajo v vetru in previsih ter platah širnega sveta!

PS: Krasno nedeljo sem previsel v pasu, v isti telovadnici. Na ponovno prazne stene smo ponovno postavili smeri za treninge otrok, spet je bilo noro, horda mladine je zlagala oprimke, vtikala vijake, pripravljala paketke oprimkov po barvah in zahtevosti… žvižgajoč si. Nedeljsko juho in krasen dan za turno smuko ali plezanje v Bitnjah z družino in prijatelji smo sicer zamudili, ampak mi že vemo zakaj.

Matjaž Jeran, predsednik Društva za razvoj plezalne kulture

Rezultati TUKAJ.