V začetku počitnic se je banda 14 mladink in mladincev v mednarodni zasedbi zbrala na taborniškem placu pri Kal – Koritnici. Pridrveli smo iz vseh vetrov, postavili bazo, ugotovili kakšna so naša imena, koliko časa plezamo in kateri je najljubši plezalni gib. Starostni razpon se je gibal od 6 do 17 let + starini Tilen in Dave. Mara, Nikol, Martin, Bor, Lan, Erika, Petar, Mark, Rosa, Gaber, Filip, Žak a.k.a. Bakreni, Lukas in Tara smo v naravi preživeli zabavnih pet dni.

Prvi dan smo zarinili v klanec do plezališča Kal-Koritnica. Da tabor ne bo zgolj (plezalno) počitniški so pokazali že ogrevalni 6b+  in 7a ji, ki so sledili. Sicer smo kmalu ugotovili, da tudi 5bji niso simpl =). Nekateri so že prvi dan plezali svoje prve smeri v vodstvu, drugi so poleg plezanja po skali plezali tudi po drevesu. Dan je zaznamovala tudi koza, ki je skupaj z mladičem pritekla čez steno in polizala vse prešvicane noge, skušala pojesti pol malice in tako in drugače delala galamo v plezališču. Govorilo se je sicer, da bomo zvečer zakurili ogenj in jo vrgli na žar, vendar plana na koncu nismo realizirali =). Po plezanju smo preverili, da je Soča prijetno hladna in da je posedanje ob ognju fajn.

Asimilacija na spanje v šotorih se je zgodila brez težav, jutro je prišlo (pre)kmalu. Na programu je bilo balvaniranje v Trnovem ob Soči. Zaradi dopoldanske osončenosti kamnov in optimizacije razmer smo plezanje načrtovali popoldan. Dopoldne so izkoristili za kopanje in skakanje iz mostu v prijetno hladno Sočo. Lan in Bor sta za dobro jutro (štart ob 4:30 zjutraj) skočila še na za dobre 3h hoje oddaljen hrib Svinjak in prišla nazaj do kopanja. Pred plezanjem smo na parkirišču pojedli kosilo Ajda TO-GO, ki se je izkazala za (pre)velik zalogaj, saj je bil lonec precej poln, udeleženici pa so do tega avtohtonega slovenskega žita gojili love-hate odnos. Bolderirali smo v sektorju Drei Zinnen. Velika izbira kamnov je vsem ponudila obilico zabave in nas naučila o pomembnosti natančnega stopanja, kako dobro zahaklati peto in kako pomemben je primeren mindset. Nekateri so vstrajali do povsem pobranih blazinic, drugi so plezanju dodali skakanje iz balvana na balvan, metanje palic in kamnov v reko in raziskovanje tunelov med balvani. Ko je zmanjkalo hrane in se je sonce približevalo zahodu smo pobasali šila in kopita ter se vrnili v tabor. Vsak večer (in tudi kakšno jutro) smo zaključili z krogom ob ognjišču, kjer je vsak povedal kaj je bilo fajn, kaj ne in kako je utrujen. Ob večernem grmenju in potencialni nevihti apokaliptičnih razsežnosti smo šotore premaknili na sredino travnika izven dosega padajočih smrek in kaj kmalu tonili v prijeten spanec ob padanju dežnih kapelj.
Zjutraj smo ugotovili, da so vsi šotori brez težav preživeli dež in nevihte v resnici sploh ni bilo. Ta dan smo plezalno počivali, kar pa ne pomeni, da smo le ležali. Odpeljali smo se do Plužne in dostopili, do vhoda v jamo Srnica. V dveh ekipah smo raziskali podzemlje. Jama je zanimiva, saj greš čez en vhod notri, ven pa prideš kakšnih 40m višje in se po vrvi spustiš na izhodišče. Srečali smo nekaj ožin, luž in skalnih skokov. Nekateri so bili tako navdušeni, da že razmišljajo o jamarski šoli. Kosilo / večerja je minila v slow-food pristopu. Začeli smo s solatami, spekli na ognju takšne in drugačne mesnine ter bučke, v žerjavici spekli krompir in pojedino zaklučili z šmornom. Večer smo kronali z klasično taborniško igro Pihanje svečke, ki se jo igramo, ko pade tema.. Kljub nekaj praskam in v goščavi naranim klopom smo na koncu vsi preživeli.

Naslednji dan smo se odpravili plezat v plezališče Trenta – Pri Plajerju. Nekateri so plezali na štrik, spet drugi so bolderirali. Preplezano je bilo veliko metrov, nerejenih en kup težkih gibov, pojedena je bila vsa malica ter našli in očistili smo nov futuristični balvanski projekt (46°21′43″ N  13°43′2″ E). Večer smo zaključili z spanjem pod milim nebom s pogledom na morje zvezd in ob soju kresničk. Magično.

Zadnji dan so imeli nekateri že sila utrujene roke in razdelili smo se na dve skupini. Polovica je odšla splezat projekte v Trento, drugi pa smo raziskovali kaverne in predore ter namakali riti v prijetno hladni Soči. Zaključek tabora je minil ob podiranju šotorov, praznjenju zalog iz kuhinje in mahanje v pozdrav do naslednjega tabora. Plezanje, druženje in igranje v naravi je fajn. Kdaj gremo spet?

Vtisi po Bohinjskem taboru so odlični, krasna mladina, super inštruktorska ekipa, hvala Maju, Inji, Brinu in Nejcu, razturite! Na kratko: nepozabno vzdušje na pravem vročem poletnem taboru! Zagotovo je bilo zelo kulsko, da smo bili mešanih narodnosti, Slovenci, Hrvati in Francoza.
Otroci in mladina so plezali zagnano, plezali smo nadpovprečno veliko. Veliko raznolikega plezanja je bil naš cilj, saj gre za manj izkušene plezalce in najbolj potrebujejo čim več raznolikega plezanja. Kar veliko jih je plezalo tudi v vodstvu, večina, ki je že imela izkušnje s plezanjem v naravi in so bili starejši
od 12 let. Zares smo bili inštruktorji ponosni na preplezano. Največ pa štejejo nasmeški in dobra povezanost tabora. Ni manjkalo kopanja, vožnje s kanuji in seveda kolesarjenja, pa večernih neumnosti kot je svečka.
Trudili smo se s prehrano, včasih je bilo potrebne nekaj potrpežljivosti in tudi sprejemanja, da je za jest, kar pač je. Verjamem, da so otroci to razumeli in sprejeli. Velike pohvale prav vsem udeležencem, izkazali so se kot odlični pomočniki pri pripravi hrane in dežurni so marljivo počistili po pripravi in obedih.
Prvi dan smo popoldan plezali v Belviju-učili smo se stopanja na trenje, se okopali, večer pa je bil prost; eni na mrežah, drugi navijači na nogometnem polfinalu tretji pa so igrali karte.

Drug dan smo cel dan plezali v Peči, nekaj kapljic dežja nas je prijetno ohladilo in niso prekinile naše plezalne vneme. Zvečer smo zakurili spoznavni ogenj. Tretji dan je bil dan za aktivni počitek, vožnja s kanuji po jezeru od plaže do plaže in vikinške borbe med kanuji. Za večerjo smo zažarili, pojedli smo vse bučke in nekaj dobrih kosov mesa. Sledil je nepozaben dan, s kolesi do Bohinjske Bistrice, kjer smo se vkrcali na vlak za Bohinjsko Belo, peš do plezališča, ki smo si ga delili z vojaki in kandidati za vojake. Ta dan je bil posvečen plezanju v vodstvu, spoprijemanju s strahovi in uspešno smo se tudi nazaj pripeljali z vlakom in kolesi. Kljub napornemu dnevu je bila polnočna svečka jasen plan in tudi tokrat nepozabna izkušnja! Zadnji dan smo po zajtrku pospravili tabor, sledilo je plezanje in kopanje pod Skalco.

Vodja tabora, Matjaž

Vtisi udeležencev in ekipe inštruktorjev:

“Na letošnjem taboru sem se imela res lepo. Všeč mi je bila družba soplezalcev in ekipa inštruktorjev je bila top! Najbolj sem uživala v plezanju. Letos še posebej, ker smo se na plezališče v Bohinjsko Belo del poti peljali z vlakom. Tudi veslanje s kanuji preko Bohinjskega jezera mi je bilo zelo všeč. Bohinj 2024 – čista zmaga!!!”
Maša

“Kamp Bohinj mi se jako svidio. Hrana je bila dobra, penjanje super, a bicikliranje uzbudljivo. Bilo je jako zabavno kad smo se kupali. Voznja na vlaku je bila zanimljiva a voznja kanuima jos vise. Voznja kanuima mi je bila najbolja stvar koju smo radili.”
Mak, Hrvaška

“Jaz sem se imela na taboru ful carsko! Najbolj mi je bilo všeč, da smo šli vsak dan plezat v drugo plezališče. Plezališča so bila res kul, ker je bilo veliko različnih smeri in vrst skal, po katerih smo plezali. Fajn je bilo, ker smo lahko bolj izkušeni lahko vpenjali, plezali v vodstvu, super je bilo, da smo bili po plezanju kar prosti. Zjutraj smo morali vstajat kar zgodaj, spat smo šli pa kadarkoli, to mi je bilo res zelo všeč. Voditelji so bili zelo zabavni in prijazni, zato sem se imela še tolk boljše. Super je bilo, da smo imeli sredi plezalnega tedna rest day in šli kanuirat.”
Živa

“Hvala na fotografijama. Na njima smo mogli vidjeti djelić atmosfere o kojoj Petar priča od kad se vratio s kampa. Bilo mu je super. Smještaj, hrana, vožnja u kanuu, bicikliranje, kupanje i naravno penjanje, sve je bilo vrhunski. Hvala Vam na trudu, vjerujem da nije lako brinuti za toliko djece. Petar već pita može li ići i slijedeće godine pa Vas molim da nas obavijestite o terminu. S obzirom da ponekad vodimo Petra da penje u Slovenskoj Bistrici, možda se zaletimo i do Ljubljane pa se možda vidimo. Želim Vam još puno uspješnih kampova.”
Kristina Petrova mama

“Hello! The climbing camp was so great. I liked everything and especially the climbing, the kayak and swimming times, as I could learn many things. I slept well in the tent and made friends. The animators were very funny when they were talking in french (especially Nejc). I hope I can go back to this camp next year!”
Marceau, Francija

“Hi Jerry, I liked swimming and preparing the food. It was the first time I climbed on natural rocks, it was super. I didn´t really like the kayak but the last day was my favourite because we swam and jumped in the water. The animators were very friendly and it was so great. Like Marceau, I will be happy to do it again next summer.”
Aurèle, Francija

“Zelo so mi bila všeč plezališča. Najbolj Peč, kjer sem splezal največ smeri. Jery me je spodbujal, da sem premagoval strah. Hrana je bila super, še posebej slastni sendviči v plezališču. Dobro je bilo, ko smo se peljali s kanuji.”
Vid

“Super tabor, navdušen sem. Veliko novih prijateljev, fine igre – svečka. Imeli smo priložnost za učenje novih jezikov, saj smo bili skupaj Slovenci, Hrvatje in Francozi. Vsak dan smo plezali v drugem plezališču. Najboljše mi je bilo v Peči. Ima veliko dobrih smeri. Splezal sem 6b na top. Všeč so mi bile naše kočerje (kosilo + večerja). Pri pripravi smo pomagali in vse pojedli in pospravili. Jery se je dobro založil s hrano. Smešni so bili mladi vojaki v plezališču Bohinjska Bela, ki jim je oblačenje pasu in čelade predstavljalo kar velik izziv. Na koncu jim je ob naši spodbudi uspelo. Drugo leto pridem zopet, mogoče na dva tabora.«
Timi

“Pet dni v Bohinju je bilo TOP. Najbolj mi je bilo všeč skakanje po mreži, skakanje iz pomola in seveda plezanje ter vožnja z vlakom (pa srečanje z vojaki!). Rest day je bil še boljši, ker smo se vozili s kanuji in ko so inštruktorji gledali tekmo, mi skakali, no vsaj jaz, Maks, ta drugi Žiga in še nekaj punc. TOP! Voditelji so bili super in zabavni, še najbolj Nejc. Kul je bilo tudi, da so nam ruzake peljali s kombijem.”
Žiga

Kamp je bio zabavan i uzbudljiv. Penjali smo se, vozili biciklima i kanuima i kupali. Hrana je bila dobra. Svakom penjaču bi preporučio ovaj kamp.”
Oskar :), Hrvaška

Pet športno obarvanih dni je izpolnilo pričakovanja tako mladine kot inštruktorjev. Poleg primarno načrtovanega plezanja smo preizkusili vzdržljivost ekipe s kolesarjenjem, veslanjem in obilico plavanja. Največji pečat sta seveda pustila težko pričakovana svečka in izlet s kanuji (ter posledična opečenost)…
Zahvale za uspešno izvedbo gredo seveda vsem udeležencem, med drugim pa celi inštruktorski ekipi na čelu z vodjo in obenem glavnim chefom Matjažom.

inštruktor David Maj Tomažn

“Čeprav je bila to moja prva izkušnja tabora, ki sem se ga udeležila v vlogi pomočnika, sem v Bohinju neizmerno uživala. Kapo dol vsem mlajšim udeležencem za plezalno vnemo, ki ni popustila niti v vročini niti v dežju, res je bilo fino gledati vašo zagretost in napredek. Vse pohvale tudi glavnemu kuharju Jeryu in vsem pomočnikom, saj je bla hrana cel teden odlična. Priznati moram, da je bil (rahlo ironično) moj najlubši dan na plezalnem taboru rest dan, ko smo se s kanuji podali na potovanje po plažah Bohinjskega jezera. Kljub začetnim težavam z orientacijo in usmerjanjem našega kanuja, smo se kmalu unesli v veslanju in na koncu v pristanišče celo prišli na odličnem tretjem mestu (vsaj tako se spomnim jaz). 🙂 Hvala za čudovito izkušnjo, ki bi jo z veseljem še kdaj ponovila!”
kandidatka za inštruktorico Inja

“Bohinjski plezalni tabor 2024 je potekal mirno in (skoraj) brez incidentov. Kljub naši multinacionalni zasedbi smo se vsi razumeli in skupaj zabavali. Upam da se je mladina zabavala in predvsem, da so se vsi naplezali. Meni je tabor hitro minil in sem res vesel, da nismo imeli večjih problemov. Nasploh super mladina in dobra skupina. Top tabor.”
kandidat za inštruktorja Brin

V soboto, 15.6. smo s pričetkom ob 10h začeli z dogajanjem v sklopu vsakoletnega zaključka plezalne šole Plezalnega centra Ljubljana. Po nekaj letih, ko smo zaključek pripravili na vrtu domačega mestnega plezališča Plezalni center Ljubljana, smo tokrat po predlogu našega inštruktorja Petra Mastnak-Sokolova ponovno izvedli legendarni plezalni piknik v sektorju Bellevue v Bohinju.
Zbralo se je preko 50 otrok z družinami, inštruktorji smo napeljali topiče, hitro zaposlili priročne in varovanja vešče starše, zvezde ste-računamo na vas tudi v prihodnje!, nato pa se je plezalo in navijalo. Lepo je videti, da se pogumno v steno poda mladina in tudi nekaj staršev, splezali ste nad ravna tla in zrastli v otroških in naših očeh!
V sklepnem delu smo se zbrali okoli žara, kot velika družina ob polni mizi, malo pokramljali in z združenimi močmi prijetno prigriznili zaslužen prigrizek. Dragi starši, presenetili ste z mnogimi domačimi dobrotami in lubenico, hvala vam!
Bili smo tako zasedeni z varovanjem in peko čevapov, da smo pozabili na legendarno demonstracijo plezanja brez rok s čevapom med zobmi! Prihodnje leto dodamo še to piko na i!

Kot smo napovedali, tekom poletja bodo ob sredah treningi za naše najstarejše plezalne puščice, vabljeni so dobili e-sporočilo. Za to skupino mladine bodo tekom poletja organizirani izleti v skalo, da jih pridobimo za naše skalne templje in obrusimo izkazan motiv ter talent!
Z izleti bomo nadaljevali v novi sezoni z enkrat mesečno frekvenco, držimo pesti, da bomo čimbolj številčno in z združenimi močmi zavzeto plezalno valovali širom slovenskih plezališč. Nazaj k naravi, ker lahko in ker je tam plezanje in pravi plezalec skalaš v resnici doma!

Vse skupaj ponovno vabimo na naše legendarne tabore v naravi, imamo še kako mesto za Pustolovski tabor v Ribnici, 26.-30. junija ga bo vodil David s Petrovo in Klemnovo pomočjo, ali v Trento 14.-18. julij pod mentorstvo Blaža in Tine, naša Petra in Nejc pa plezalno zavzeto mladino z nivojem vsaj 6b in nekaj skalnimi izkušnjami 10.-14. avgusta vabita na Gorenjsko.

Se vidimo pod steno!

Matjaž Jeran

Vreme je tudi letos poskrbelo za pozitivno nervozo v ekipi Društva za razvoj plezalne kulture, ki je na naši zunanji steni v soboto, 25. maja 2024 organiziralo sklepno tekmovanje za zahodno ligo v sezoni 23/24. Tekmovanja se je udeležilo do sedaj rekordnih preko 330 tekmovalk in tekmovalcev iz 32 slovenskih plezalnih klubov oz. društev.

Slovenski podmladek je pokazal odlično plezanje, borben duh in en velik poklon vsem ter spodbudo za motiviran pristop k treningom. Za prihodnost našega športa se ni bati! Vse pohvale tudi vsem navijačem; staršem, trenerjem in starim staršem ter mimoidočim. Na trenutke se nas je slišalo zares daleč. Bravo mi!

Čestitke in veliko zahvalo za nesebično in požrtvovalno pomoč pri izvedbi tekme izrekam vsem sodelujočim članom, staršem naših članov in gostujoči glavni sodnici. Posebna zahvala gre ekipi postavljalcev, smeri so udeleženci in trenerji pohvalili, to pa je najpomembneje, da je zadovoljstvo tekmujočih veliko. Bilo nas je trideset sodelujočih, znova smo potrdili, da skupaj zmoremo razpihati nevihtne oblake in speljati petnajsturno tekmo z nasmeški na obrazih. Letošnja novost je bila peka palačink, za kar gredo zasluge ekipi staršev, ki so samoiniciativno spekli 400 palačink, hvala jedcem za prostovoljne prispevke.

Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi tekmovanja in prispevali lepe praktične nagrade, ki smo jih izžrebali v vsaki kategoriji po deset. Sponzorji: Robeta d.o.o., Plezalni center Ljubljana, Eurorent d.o.o., Avant car d.o.o., Shoedoctor, Petzl, Iglu šport, Bevog, Hausbrandt.

Se vidimo prihodnje leto.

Zapisal: Matjaž Jeran

Ste kdaj pomislili na telesno dejavnost kot meditacijo?

Smo v času hitrega tempa, duševnih stisk in vsak neuspeh, vsaka bolezen, poškodba nas še dodatno
demotivira, v nas vzbuja strah. Kaj je tisto, kar vas umiri, k čemu se zatečete, ko je glava polna?
Ste morebiti kdaj pomislili na plezanje kot na dejavnost, ki povezuje različne generacije, različne
značaje in različne profile ljudi. Na dejavnost, ki nas krepi, naredi gibljivejše in predvsem poskrbi za
umirjenost našega telesa in duha.

Pridružite se nam v sredo, 15. novembra 2023, ob 16.30 v centru Triglav Lab na Dunajski 20 v
Ljubljani, kjer bomo skozi navdihujoče zgodbe sogovornikov spoznali, kako pomembno je zaupati
vase, kako pomembno je ne obupati in kako lahko v preprostih stvareh najdeš navdih za
vsakodnevno življenje.

Z nami bodo Matej Arh, paraplezalec in vrhunski športnik, Mina Markovič, trikratna
zmagovalka svetovnega pokala v plezanju, Julijan Erič, ustanovitelj skupine Prismojeni profesorji
bluesa, kitarist in vokalist, Jernej Slivnik, Mladi up in paraalpski smučar v monoskiju, ter Mire
Steinbuch, predstavnik starejše generacije, gornik, plezalec, publicist in prevajalec.
Pogovor bo povezoval Matjaž Jeran, direktor Plezalnega centra Ljubljana.

Vabljeni, da se nam pridružite, z nami delite svoje izkušnje in predvsem uživate ob zgodbah
sogovornikov ter ob koncu tudi ob glasbenem vložku Julijana Eriča. Dogodek bo fotografirala Mladi
up Ela Zdešar.

Pohitite s prijavo, saj je število mest omejeno. Prijave zbiramo na lab@triglav.si.

Veseli bomo vaše družbe!

Lepo vas pozdravljam,
Tjaša Kolenc Filipčič,
direktorica službe za marketing v Zavarovalnici Triglav in direktorica Zavoda Vse bo v redu

30.09 in 01.10 2023, Plezalni center Ljubljana, zunanja stena

Organizator: Društvo za razvoj plezalne kulture ob pomoči Plezalnega centra Ljubljana in Komisije za športno plezanje

V Društvu za razvoj plezalne kulture smo tretje leto zapored prevzeli vajeti organizacije državnega prvenstva v športnem plezanju v težavnosti. Organizacija takega dogodka ni od muh, ekipa šteje 25 članov, ter še kar nekaj drugih zunanjih pomočnikov. V prvi vrsti bi se rad zahvalil vsem, ki ste pomagali pri izvedbi, članom društva, osebju iz Plezalnega centra Ljubljana in ostalim.

Na tekmovanju je letos plezalo skupaj 230 tekmovalcev in tekmovalk, kar je največ do sedaj. V soboto so tekmovale starejše kategorije (st. dečki/deklice, kadeti/kadetinje, mladinci/mladinke in člani/članice). Smeri so bile zelo težke, v celem dnevu nismo videli niti enega vrha. Postavljalci smeri so očitno med poletjem dobro trenirali in postavili letvico zelo visoko. Hvala vam Matjaž Zorko, Peter Jereb, Nejc Sitar in Klemen Kejžar za zelo dobre smeri! Naslednje leto morda privijte le kakšen stop več. 😊

V nedeljo so tekmovale mlajše kategorije (ml. dečki/deklice in cicibani/cicibanke). Moram reči, da je bilo vzdušje v nedeljo še boljše kot v soboto, mladi res navijajo iz vsega srca, kot je prav. Bilo je, kot da bi imel vsak tekmovalec svojo skupino navijačev, ki so skoraj preglasili našega komentatorja Klemna Kejžarja.

Vse rezultate si lahko ogledate tukaj.

V obeh dneh ocenjujemo, da se je pod steno zvrstilo okoli 600-800 obiskovalcev, spremljevalcev in gledalcev. Za fotografiranje dogodka sta poskrbela Nejc Sitar in Saša Brodej. Hvala za hude fotke! Varovalci, brez katerih ni varnega plezanja, ste prav tako varovali brez napak!

Sodniki so prav tako poskrbeli za dobro sojenje, čestitke novopečeni glavni sodnici tekmovanja Dhyan Anaji Banič, job well done!

Za češnjo na torti so v soboto zvečer poskrbeli fantje in punca iz benda Fat Butlers, ki so naredili res dober žur vse tja do 23h! Hvala vam za res hudo energijo!

Hvala sponzorjem dogodka za nagrade in vso podporo:

Komisiji za športno plezanje za sofinanciranje dogodka, Evrorentu za dvižno ploščad brez katere ne bi bilo plezalnih smeri, Plezalnemu centru Ljubljana za prostor in plezalno steno, Iglu športu (plezalke La sportiva, pasovi Mammut) in Treking športu (Petzl, Tendon) za bogate nagrade, pivovarnama Bevog in Looblahnah za rokersko gorivo-pivo, Hausbrandtu za kavo, založbi Sidarta za knjižne nagrade, Triglav group za nagrade, Chalck rebels za dober magnezij brez katerega ni oprijema. Hvala tudi Mestni občini Ljubljana za možnost uporabe zelenice kot navijaškega prostora. Za odlično hrano so v soboto poskrbeli v Food truck Caminito. Se še priporočamo!

Še enkrat hvala vsem in se vidimo prihodnje leto pod steno!

Zapisal Lan Zupančič, vodja tekmovanja

V soboto, 10. junija 2023 smo v našem centru organizirali zadnjo tekmo zahodne lige v šolskem letu 23/24. Tekme se je udeležilo cca 350 tekmovalcev iz 28 klubov.

Postavljalci so nalogo opravili z odliko in postavili atraktivne smeri! Vzdušje na prizorišču je bilo odlično, tokrat smo jo odnesli brez kapljice dežja! 🙂

Društvo za razvoj plezalne kulture je zastopalo 27 tekmovalcev, ki so se izkazali in dosegli sledeče rezultate:

Laura Diana Luzar, 1. mesto v kategoriji Mlajše cicibanke (skupno 1. mesto sezone 22/23)

Ema Kopše, 3. mesto v kategoriji Mlajše cicibanke (skupno 3. mesto sezone 22/23)

Ana Ribičič, 5. mesto v kategoriji Mlajše cicibanke

Tristan Jevšnik, 5. mesto v kategoriji Mlajši cicibani (skupno 8. mesto sezone 22/23)

Tara Krivec, 7. mesto v kategoriji Starejše cicibanke (skupno 6. mesto sezone 22/23)

Manca Rakun, 8. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Maša Mehle Omahen, 12. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Lili Pečenko, 17. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Kaja Michieli, 20. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Oki Bonetti, 23. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Lonja Grum, 25. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Alja Ahčan, 48. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Mija Slanič, 49. mesto v kategoriji Starejše cicibanke

Matic Butala, 24. mesto v kategoriji Starejši cicibani

Lovro Privšek Žemva, 30. mesto v kategoriji Starejši cicibani

Ris Likar, 33. mesto v kategoriji Starejši cicibani

Luka Knez, 38. mesto v kategoriji Starejši cicibani

Žan Uhan, 15. mesto v kategoriji Mlajši dečki

Lijan Val Cvet, 19. mesto v kategoriji Mlajši dečki

Ana Marolt, 16. mesto v kategoriji Mlajše deklice

Neja Slaviček, 19. mesto v kategoriji Mlajše deklice

Ronja Debevec, 26. mesto v kategoriji Mlajše deklice

Živa Primc, 27. mesto v kategoriji Mlajše deklice

Kaja Gaspari, 37. mesto v kategoriji Mlajše deklice

Ela Ronchi, 20. mesto v kategoriji Starejše deklice

Tatyana Orlenko, 25. mesto v kategoriji Starejše deklice

Sara Ranfl, 26. mesto v kategoriji Starejše deklice

Vsem tekmovalcem, trenerjem in staršem se zahvaljujemo za udeležbo!

Posebna zahvala pa gre seveda celotni ekipi, ki je pomagala, da smo tekmo sploh lahko izpeljali! 🙂

Fotografije: Saša Brodej, Matjaž Jeran