Z Društvom za razvoj plezalne kulture smo od 26. 6. do 9. 7 plezali na poletnem plezalnem taboru v Fontainebleauju v Franciji. Zasedbo smo sestavljali Maruša, Nia, Luna, Živa, Špela, Maša, Tina, Staš, Anže, Matija, Luka in jaz (Jaka). Inštruktorsko ekipo so zastopali David, Klemen in Pinti, pridružili pa so se nam tudi »polinštruktorji« Miha, Klara in Ema.
Vsak tabor se začne s potjo. Naša je bila kar dolga, do Fonta smo se vozili približno 16 ur. Čas smo si krajšali z glasbo, igrami, pogovarjanjem, nekateri pa predvsem s spanjem. Pozno zvečer smo prišli v kamp in se utaborili. Spali smo v prijetnem kampu Les Pres, s prijaznimi lastniki in super travnikom. No, malo nas je motila samo oddaljenost od stranišč.
Drugi dan smo dobili povračilo za dolgo pot; na vrsti je bilo zasluženo plezanje. Večinoma plezamo bolj dolge smeri, tako da je bil povsem balvanski tabor za nas nekaj novega. Tudi tiste, ki so zavezani “štriku”, so takoj navdušili fontovski bolderji: pričakalo nas je morje skal različnih velikosti in oblik. Kot je rekel Adam Ondra: »Kdor ne mara balvanov, naj gre najprej v Font.«
Prvi dan je bil posvečen vplezavanju. Splezali smo veliko lažjih balvanov in tudi kakšnega težjega. Najprej smo nekaj časa samo strmeli z odprtimi usti, potem pa smo obuli plezalke in začeli plezati. V Fontu prevladuje specifičen stil, ki zahteva veliko tehnike in občutka, zato smo se morali nanj malo privaditi. Tudi ocene so kar poštene, lahko cel dan poskušaš nek bolder, ki se ti zdi blazno težak, potem pa ugotoviš, da je ocenjen s 5b.
Na žalost pa se je vreme hitro “sfižilo” in dva dni smo morali počivati zaradi dežja. Vedrili smo pod šotori, kartali, poslušali glasbo, igrali šah in se pogovarjali. Drugi prisilni rest day smo si ogledali Napoleonov grad v mestu Fontainebleau, ki je bil zelo zanimiv.
Jedli smo kar dobro, čeprav nekateri nismo bili navdušeni nad Davidovo obsedenostjo z bučkami, ki jih je skoraj vedno dodal v zelenjavno omako. Tako so zvečer ob ognju nastale zgodbe o zlobnih bučkah in njihovih bratrancih melancanih, ki hočejo uničiti svet. Seveda pa smo si pogosto privoščili tudi okusno meso in kakšen sladek priboljšek.
Po dveh dneh brez plezanja so nas že srbeli prsti in na srečo se nas je vreme usmililo in nam naklonilo dobre pogoje za plezanje, ki smo jih dodobra izkoristili; plezali smo kar štiri dni skupaj. Splezali smo veliko vrhunskih balvanov v balvanskem raju. Če bi vzel samo en (ne nujno najboljši) sektor Fonta in ga prestavil v Slovenijo, bi bilo to naše daleč najboljše balvanišče.
Z živalsko močjo sta nas navdušila Klemen in Pinti, ki sta kot po tekočem traku plezala težke balvane. Tako so nastali vici v stilu: »Kdo zmaga, ko gresta Klemen in Pinti polagat roke? Oba! Zgubi pa miza.«. Tudi mi smo postajali vedno močnejši in naše meje so se odpirale navzgor. Žal smo bili tudi vedno bolj utrujeni, prsti pa so nas pekli, zato smo bili veseli počitka.
Tretji rest day smo šli najprej nakupovat v Dechathlon, kjer smo si obnovili plezalne zaloge. Potem smo napeli gurtno nad neko sumljivo mlakužo. Mlakuža je bila umazana in izgledalo je, da je polna pijavk, pajkov in morskih psov (mogoče celo bučk). To je bila dodatna motivacija za hojo po gurtni, ki jo je bilo vseeno težko prehoditi.
Napoved za naslednji dan ni bila najboljša, a smo šli vseeno plezat. Zaradi mokrih balvanov in temačnega vremena nekateri nismo bili preveč motivirani, zato smo najprej malo ležali pod balvani in jedli salamo, punce pa so posnele čudovit glasbeni video. Na srečo se je kmalu razjasnilo, balvani so se hitro sušili, motivacija pa je rasla in spet smo zagrizeno stiskali fontovski peščenjak.
Zaradi dežja je bil spet čas za počitek. Odpravili smo se v Pariz. Ogledali smo si Notredamsko katedralo, muzej Louvre in starinsko knjigarno Shakespare and Company. Sledil je še puncam najljubši del, nakupovanje na Elizejskih poljanah. Dekleta so navdušeno planila nad trgovine, najbolj jim je bila všeč tista, kjer so prodajalci zgoraj brez. Fantje pa smo bili malo manj navdušeni nad ceno sladoleda, za eno majhno kepico je bilo treba odšteti več kot pet evrov.
Zadnja dva dni smo spet plezali, kljub utrujenosti in bolečim prstom smo dali vse od sebe in balvani so hitro padali. Nekateri so največje uspehe dosegli prav na koncu.
Zadnji večer smo igrali pihanje svečke, našo najljubšo taborniško igro. Deževalo je, zato smo svečke nadomestili z lučkami, a vseeno smo se zelo zabavali.
Čakal nas je ne tako prijeten del tabora, pakiranje. Dokaj hitro smo pospravili prtljago in podrli šotore, minuto po našem odhosu pa se je vlilo kot iz škafa. Pot nazaj je bila malo krajša, ker se nismo izgubili, potovali pa smo ponoči, tako da smo večino prespali. Doma so nas pričakali veseli starši.
Tabor je bil res super. Plezali smo, se kopali, igrali, pogovarjali in poslušali glasbo. Nasploh smo se imeli fajn.
Dosežki
Doseški so informativne narave in ne nujno najboljši preplezani vzpon =)
Klemen:
La Balance, 7C+ RP
L’Ange Naïf, 7C RP
Exposition rétrospective assis, 7B+ Flash
Pinti:
Arabesque, 7B+ RP
L’Ange Naïf, 7B+ RP
Exposition rétrospective assis, 7B+ RP
David:
Test de Thuring, 7A+ RP
La Jocker, 7A RP
Retrofriction, 7A RP
Padec v reko s slacklinea, 2B, neuspelo
Jaka:
Prva samostojno spečena jajca na oko 9A, Flash
Exposition rétrospective assis, 7B+ RP
L’ Homme a la Dent Creuse, 7B RP
La Baleine, 7A+ Flash
Anže:
L’Ange Naïf, 7B+ RP
Beatle juice, 7A+ RP
L’ Abbatoir, 7A+ RP
Staš:
Jet set, 7A+ RP
Test de Thuring, 7A+ RP
Sabots d’ Helene, 7A RP
Maša:
Le Toit du Cul di Chien, 7A RP
Le Mouton, 6C RP
Composition des Forces, 6C RP
Matija:
Le Mouton, 6C RP
Little Karma, 6C RP
Tina:
Le Mouton, 6C RP
Ema:
Le Mouton, 6C RP
Živa:
Zaje..na plata v drugem poskusu (večina nas je rabila vsaj pet)
Nia:
3-krat upihnjena svečka
Luna:
Najboljša grozna pravljica (Zlobne bučke iz vesolja)
Highball balvan
Rojstni dan, od katerega smo vsi “profitirali”
Maruša:
Najboljši posnet video
100 platenmajster problemov
Špela:
Mojstrsko žaganje hlodov za ogenj
Ko ostali že ležijo, še vedno pleza
Luka:
Ista plata kot Živa
Najbolj natančna dejstva
Klara:
Last minute udeležba na taboru (4h pred odhodom)
Najboljše ljubezenske zgodbice
Ko ostali utrujeni ležijo v kampu, gre še teč
Miha:
Najbolje olupljen krompir
Poročilo je napisal Jaka Šprah.
- On the way.
- Riti že bolijo, toda motivacija nas pelje v daljavo.
- Nemci nimajo samo policijskih avtomobilov, temveč tudi policijske avtobuje
- Rekreacija na poti #1
- Je kdo zaspan?
- Pokrajna je čudovita.
- Slikovito
- Rekreacija na poti #2
- Skaleeee!
- I like it!
- Maša tko kot lokalci. Kdo rabi crashpad, važno da imaš tepih
- Treningi se poznajo. Nia.
- Plezarija je odlična.
- Hepi.
- Letenje. Nč težko. Malo strašno.
- To je lifestyle.
- Zmatran.
- Stil #1.
- Stil #2.
- Preden gremo v mesto se je treba uredit =)
- Napoleonova palača v Fontainebleau
- Slackline odvisnež
- Turistke
- Kul mesto. Ne tako kul vreme.
- Umetnost
- Akt. Tko kot na sliki.
- Pa kaj je z tem vremenom no…
- Nazaj v skalo.
- Super klasika. Corto Maltese.
- Ko kača poje drugo kačo.
- Uaaaa.
- Rad imam plezanje.
- Luna na highballu.
- Ja to je to. Koliko skal.
- Aaa. Crash pad je težek.
- Gibanje
- Petzl reklama.
- Nič nas ne ustavi.
- Brez hrane ni nič #1
- Brez čokoladnega namaza ni nič #2
- Brez kuskusa ni nič #3
- Napihni se.
- Izjemna Klemnova moč na balvanih
- Klara trenira.
- En dan smo naredili blitvo iz kopriv. Za nabiranje je seveda potrebna pravilna oprema.
- Vsakdan ob pripravi hrane.
- Koprive part #2
- Črnogorsko – pakistanski stil delitve dela =)
- Ogenj. Pa Munchmallow.
- Prazna vreča ne stoji pokonci #1. Zajtrk.
- Vsakdan. Med skale.
- Sloperji in mentli. Čudovit primerek te vrste.
- Little Karma
- Kako imam rad balvaniranje,
- Js tud. Pa breske tut.
- Poezija
- Se občasno sprevrže.
- Prazna vreča ne stoji pokonci #2
- Gozd
- Maša zateguje.
- Staš se napihne. Pa ne poči.
- Kanta
- L’Ange Naïf
- Tako blizu. Pa tako daleč. Toda ocene niso merilo, gibanje je.
- Brush bitch
- Jaka ima rad previsne reči. Nekaj kar ni tko po jajcih. Ali pač =)
- Tudi veteranski alpinist z debelimi nogami bolderira.
- Sick plata. Ko zgrabiš rob si srečen, da nisi pustil nosa na plati.
- Včasih koga odnese #1.
- Dvojina
- Včasih koga odnese #2
- Lepotica. S devetimi crashpadi brez strahu.
- Mojster Klemen
- Treba je tudi počivat #1.
- Treba je tudi počivat #2.
- Ogenj za pečenje večerje.
- Jutra postajajo vedno daljša. Nastavljanje soncu.
- Paris. Z kužnim vremenom. Če bi blo sonce bi itak plezali.
- Metro
- Pa Notre Dame
- Matija ni imel klobuka za beračenje, čeprav je bil pod mostom. Ali včasih koga odnese #3
- Dajmo se slikat. Kje pa je Anže pa Matija?
- Turista
- Knjige so poleg plezanja za mnoge pomembna ljubezen.
- Sprehod preko Elizejskih poljan.
- En dan smo šli plezat kroge.
- Naštepat 50 (lahkih) balvanov je skor tko kot plezat v gorah. Zategneš balvan, pa malo hodiš, se orientiraš in spet plezaš.
- Kakšen balvan v oranžnem krogu se da tudi bos.
- Ou je. Zadeta scena.
- Ou je. Meditativna scena.
- Zeleno
- Luka
- Staš in Miha
- Včasih koga odnese #4
- Včasih koga odnese – kar dve #5.
- Pridejo taki dnevi #1.
- Balonček
- Dog style #7
- Hrana
- Higijena
- Pridejo taki dnevi #2
- Fuck me.
- Pridejo taki dnevi tudi takrat, ko nismo med skalami #3.
- Nad mlakužo. Preživel. Brez, da bi ga bučka vgriznila v rit.
- Vbistvu voda zgleda bolj nagravžna kot je v resnici,
- Pinti. Profesor.
- And here we go again.
- Strong
- Rutina
- NiA
- Včasih smo utrujeni…
- … pa še kar plezamo.
- Včasih smo RES utrujeni…
- … pa še kar plezamo.
- Alien…
- …abduction.
- Plezalke so out…
- mi pa še kar plezamo.
- V sektor Cul di Chien
- Le Toit du Cul di Chien
- Ekipa