Z Društvom za razvoj plezalne kulture smo od 26. 6. do 9. 7 plezali na poletnem plezalnem taboru v Fontainebleauju v Franciji. Zasedbo smo sestavljali Maruša, Nia, Luna, Živa, Špela, Maša, Tina, Staš, Anže, Matija, Luka in jaz (Jaka). Inštruktorsko ekipo so zastopali David, Klemen in Pinti, pridružili pa so se nam tudi »polinštruktorji« Miha, Klara in Ema.

Vsak tabor se začne s potjo. Naša je bila kar dolga, do Fonta smo se vozili približno 16 ur. Čas smo si krajšali z glasbo, igrami, pogovarjanjem, nekateri pa predvsem s spanjem. Pozno zvečer smo prišli v kamp in se utaborili. Spali smo v prijetnem kampu Les Pres, s prijaznimi lastniki in super travnikom. No, malo nas je motila samo oddaljenost od stranišč.

Drugi dan smo dobili povračilo za dolgo pot; na vrsti je bilo zasluženo plezanje. Večinoma plezamo bolj dolge smeri, tako da je bil povsem balvanski tabor za nas nekaj novega. Tudi tiste, ki so zavezani “štriku”, so takoj navdušili fontovski bolderji: pričakalo nas je morje skal različnih velikosti in oblik. Kot je rekel Adam Ondra: »Kdor ne mara balvanov, naj gre najprej v Font

Prvi dan je bil posvečen vplezavanju. Splezali smo veliko lažjih balvanov in tudi kakšnega težjega. Najprej smo nekaj časa samo strmeli z odprtimi usti, potem pa smo obuli plezalke in začeli plezati. V Fontu prevladuje specifičen stil, ki zahteva veliko tehnike in občutka, zato smo se morali nanj malo privaditi. Tudi ocene so kar poštene, lahko cel dan poskušaš nek bolder, ki se ti zdi blazno težak, potem pa ugotoviš, da je ocenjen s 5b.

Na žalost pa se je vreme hitro “sfižilo” in dva dni smo morali počivati zaradi dežja. Vedrili smo pod šotori, kartali, poslušali glasbo, igrali šah in se pogovarjali. Drugi prisilni rest day smo si ogledali Napoleonov grad v mestu Fontainebleau, ki je bil zelo zanimiv.

Jedli smo kar dobro, čeprav nekateri nismo bili navdušeni nad Davidovo obsedenostjo z bučkami, ki jih je skoraj vedno dodal v zelenjavno omako. Tako so zvečer ob ognju nastale zgodbe o zlobnih bučkah in njihovih bratrancih melancanih, ki hočejo uničiti svet. Seveda pa smo si pogosto privoščili tudi okusno meso in kakšen sladek priboljšek.

Po dveh dneh brez plezanja so nas že srbeli prsti in na srečo se nas je vreme usmililo in nam naklonilo dobre pogoje za plezanje, ki smo jih dodobra izkoristili; plezali smo kar štiri dni skupaj. Splezali smo veliko vrhunskih balvanov v balvanskem raju. Če bi vzel samo en (ne nujno najboljši) sektor Fonta in ga prestavil v Slovenijo, bi bilo to naše daleč najboljše balvanišče.

Z živalsko močjo sta nas navdušila Klemen in Pinti, ki sta kot po tekočem traku plezala težke balvane. Tako so nastali vici v stilu: »Kdo zmaga, ko gresta Klemen in Pinti polagat roke? Oba! Zgubi pa miza.«. Tudi mi smo postajali vedno močnejši in naše meje so se odpirale navzgor. Žal smo bili tudi vedno bolj utrujeni, prsti pa so nas pekli, zato smo bili veseli počitka.

Tretji rest day smo šli najprej nakupovat v Dechathlon, kjer smo si obnovili plezalne zaloge. Potem smo napeli gurtno nad neko sumljivo mlakužo. Mlakuža je bila umazana in izgledalo je, da je polna pijavk, pajkov in morskih psov (mogoče celo bučk). To je bila dodatna motivacija za hojo po gurtni, ki jo je bilo vseeno težko prehoditi.

Napoved za naslednji dan ni bila najboljša, a smo šli vseeno plezat. Zaradi mokrih balvanov in temačnega vremena nekateri nismo bili preveč motivirani, zato smo najprej malo ležali pod balvani in jedli salamo, punce pa so posnele čudovit glasbeni video. Na srečo se je kmalu razjasnilo, balvani so se hitro sušili, motivacija pa je rasla in spet smo zagrizeno stiskali fontovski peščenjak.

Zaradi dežja je bil spet čas za počitek. Odpravili smo se v Pariz. Ogledali smo si Notredamsko katedralo, muzej Louvre in starinsko knjigarno Shakespare and Company. Sledil je še puncam najljubši del, nakupovanje na Elizejskih poljanah. Dekleta so navdušeno planila nad trgovine, najbolj jim je bila všeč tista, kjer so prodajalci zgoraj brez. Fantje pa smo bili malo manj navdušeni nad ceno sladoleda, za eno majhno kepico je bilo treba odšteti več kot pet evrov.

Zadnja dva dni smo spet plezali, kljub utrujenosti in bolečim prstom smo dali vse od sebe in balvani so hitro padali. Nekateri so največje uspehe dosegli prav na koncu.

Zadnji večer smo igrali pihanje svečke, našo najljubšo taborniško igro. Deževalo je, zato smo svečke nadomestili z lučkami, a vseeno smo se zelo zabavali.

Čakal nas je ne tako prijeten del tabora, pakiranje. Dokaj hitro smo pospravili prtljago in podrli šotore, minuto po našem odhosu pa se je vlilo kot iz škafa. Pot nazaj je bila malo krajša, ker se nismo izgubili, potovali pa smo ponoči, tako da smo večino prespali. Doma so nas pričakali veseli starši.

Tabor je bil res super. Plezali smo, se kopali, igrali, pogovarjali in poslušali glasbo. Nasploh smo se imeli fajn.

Dosežki

Doseški so informativne narave in ne nujno najboljši preplezani vzpon =)

Klemen:
La Balance, 7C+ RP
L’Ange Naïf, 7C RP
Exposition rétrospective assis, 7B+ Flash

Pinti:
Arabesque, 7B+ RP
L’Ange Naïf, 7B+ RP
Exposition rétrospective assis, 7B+ RP

David:
Test de Thuring, 7A+ RP
La Jocker, 7A RP
Retrofriction, 7A RP
Padec v reko s slacklinea, 2B, neuspelo

Jaka:
Prva samostojno spečena jajca na oko 9A, Flash
Exposition rétrospective assis, 7B+ RP
L’ Homme a la Dent Creuse, 7B RP
La Baleine, 7A+ Flash

Anže:
L’Ange Naïf, 7B+ RP
Beatle juice, 7A+ RP
L’ Abbatoir, 7A+ RP

Staš:
Jet set, 7A+ RP
Test de Thuring, 7A+ RP
Sabots d’ Helene, 7A RP

Maša:
Le Toit du Cul di Chien, 7A RP
Le Mouton, 6C RP
Composition des Forces, 6C RP

Matija:
Le Mouton, 6C RP
Little Karma, 6C RP

Tina:
Le Mouton, 6C RP

Ema:
Le Mouton, 6C RP

Živa:
Zaje..na plata v drugem poskusu (večina nas je rabila vsaj pet)

Nia:
3-krat upihnjena svečka

Luna:
Najboljša grozna pravljica (Zlobne bučke iz vesolja)
Highball balvan
Rojstni dan, od katerega smo vsi “profitirali”

Maruša:
Najboljši posnet video
100 platenmajster problemov

Špela:
Mojstrsko žaganje hlodov za ogenj
Ko ostali že ležijo, še vedno pleza

Luka:
Ista plata kot Živa
Najbolj natančna dejstva

Klara:
Last minute udeležba na taboru (4h pred odhodom)
Najboljše ljubezenske zgodbice
Ko ostali utrujeni ležijo v kampu, gre še teč

Miha:
Najbolje olupljen krompir

Poročilo je napisal Jaka Šprah.

Published On: 11.07.2014Categories: Mladina, Tabori, Zgodbe