Tudi letošnje poletje smo se z Društvom za razvoj plezalne kulture odpravili stiskat luknjice in napenjat bicepse v plezališče, znano predvsem po prvi športno plezalni smeri, ocenjeni z 9a, Action Direct, značilnem luknjičastem apnencu in smereh, ki nosijo karakter ter bogato zgodovino vzponov.
Odpravili smo se v Frankenjuro, in sicer med 26. 6. in 9. 7., ter v množični zasedbi, saj nas je bilo kar 22. Poleg treh inštruktorjev, Dave, Pinti in Klemen, smo se tabora udeležili še Anej, Luna, Lan M.R., Maša, Tina A., Jaka, Tina V., Anaja, jaz, Luka M., Maruša, Peter, Bor L., Staš, Bor Z., Špela J., Nik St.-Stane, Nik Saj., Dominika, Klemen, Nia in Nejc.
Večino poti nas je spremljalo sonce in pot je potekala brez težav, nenadoma pa se je v enem izmed treh kombijev zaradi prevelike količine in jakosti glasbenih zvrsti repa in metala, začel kaditi bel dim iz radia. To je pomenilo, da smo morali nujno zamenjati zvrst glasbe, saj je od tedaj naprej na radiu le pogojno deloval aux kabel za mobilne telefone. V kombiju je zavladalo vsesplošno žalovanje za radiem, saj smo bili zdaj prisiljeni v igro ugotavljanja oseb. Kako drugače pa naj bi si krajšali čas …
Proti večeru smo prispeli v kamp, ležeč v vasici Untertrubach, v osrčju gozda polnih skal, ki so nas kar vabile, da jih preplezamo. Kamp pa ne slovi le po dobri lokaciji, ampak tudi po odličnih torticah in kolačih, ki jih vsak dan speče prva dama kampa, Oma Eichler. Po postavitvi šotorov in večerji smo seveda morali poskusiti te slavne tortice, ki nas niso razočarale.
Prvi dan nas je zjutraj presenetil dež, vendar so nas vse preveč ščemeli prsti po skali, zato smo se vseeno odpravili plezat. Napadali smo smeri vse do ocene IX (7c). Nad skalo smo bili navdušeni in kar hitro smo bili presenečeni nad kvantiteto svedrovcev v smereh. Teh res ni v izobilju, sploh v lažjih smereh, vendar so navrtani tam, kjer je to potrebno. Vseeno, kakšen svedrovec tu in tam več ne bi škodoval nikomur. Gre za izjemno kvalitetno skalo, ki se skoraj ne kruši, zato so temu primerno navrtani tudi vrhovi smeri, in sicer samo na eni točki.
Po prvem plezalnem dnevu smo plezali še dva dni, nato pa smo si privoščili rest day, ki se je zelo prilegel. Šli smo se kopat na »bližnje« jezero, do katerega smo se vozili uro in pol. Vendar se je splačalo, saj je bil vroč dan. Vrgli smo tarok, napeli slackline in možgane pri šahu ter že razmišljali o naslednjem plezalnem dnevu. Nato smo plezali po dva dni skupaj in en dan pavze vse do konca tabora.
Po dveh dneh plezanja, podiranja rekordov in napenjanja bicepsov, smo obiskali Nürnberg, kjer smo si ogledali zelo zanimiv muzej nacistične zgodovine, ki je postavljen v nedokončano kongresno zgradbo, ki jo je dal zgraditi Adolf Hitler. Po muzeju, kot se spodobi na Bavarskem, se je prileglo eno pivo, lokalne pečenice in sladoled. Vendar to nas ni dovolj nasitilo, zato smo zvečer zasekali še žar. Jaz, Boki in Nejc smo prevzeli kontrolo nad štirimi kilogrami mesa in vsi smo bili siti. Seveda so se pekle tudi bučke, saj brez bučk pač ne gre. Potrebno je omeniti, da je bil tabor v Frankenjuri eden boljših, če ne najboljši s kulinaričnega vidika, saj je naveza žar mojstrov in kuharjev delovala odlično – VSE SMO POJEDLI!
Naše napenjanje bicepsov in tricepsov se je poznalo tudi na rezultatih, saj je v enem dnevu padlo kar osem osebnih rekordov. In to v dveh različnih sektorjih. Svoj rekord v najtežje preplezani oceni so podrli Lan M.R. (7b+), Nia (6b), Staš (7b+), Bor Z. (7b+), Dominika (7b+) in Anaja (7a). Pa naj še kdo reče, da so v Frankenjuri smeri ocenjene lažje, kot so v resnici.
Zvečer pa pod tuš, mrzel seveda, ampak če imaš pogum, to ne predstavlja nikarkršne ovire, da se človek ne bi umil kot se spodobi.
Tabor je minil prehitro, zelo prehitro, saj nas je celih štirinajst dni spremljalo sončno vreme, dobra hrana, še boljša družba in neskončno število nepreplezanih smeri in drugih izzivov, zaradi katerih se moramo vrniti …
Vzponi in drugi dosežki udeležencev tabora:
• Bor Z.: najtežja smer: Orang Utan 7b+ , Vanceman 7a (onsight); tarok: pagat ultimo trula (na zadn štih s pagatom pobrau monda pa škisa)
• Jaka: najboljši vzpon: Vogeln verboten 7c+; najboljša smer: Das Geschenk 7c; posebni dosežek: spuščen komplet in padec na drevo (se opravičujem za polomljene veje in nastalo škodo na drevesu)
• Peter: najtežja smer: Panda 7b+ (+se 2 z isto oceno); najboljša smer: Schleimspur 9-; dosežek: pogum, ugrabitev Nika, fotke z nutelo in fotke iz Secondhand shopa
• Anej: najtežja smer: Slimline 8a+; super dosežek: 8a+,8a, 7c+ in 7c VSE V ENEM DNEVU! + izguba strahu pred padci
• Nik – Stane: najtežja smer: Jahmeine 7a(flash); najboljša smer: Im 27. Jahr des Zwerges 6c+; dosežek: preplezal svojo najtežjo smer in izgubil strah vpenjanja kompletov.
• Nik: najtežja smer: Jahmeine 7a (tudi najboljša smer); izjemen dosežek; žrtvovanje blazinic za 4-kratno pomivanje posode.
• Staš: najtežja smer: Orangutan 7b+; najboljša smer: Kalauer 7a (poč); dosežek: zmaga v šahu nad Davidom in Jako
• Dominika: najtežja smer: Kapt’n Iglo 7b+ (tudi najboljša smer); dosežek: preplezala svoj rekord
• Nejc: najtežja: Kalte Schorle 7b+ (flash); najboljša: Orang Utan 7b+; dosežek: absolutni rekorder vseh taborov v količini pojedenih makaronov (RES veliko)
• Klemen: najtežja smer: Hellwall 6c+; najboljša: semi buhtl, semi platka, semi šodr nekje v Frankenjuri 6b; dosežek: popil kar nekaj piva in preplezal najtežjo smer
• Bor L.: najtežja smer: Like eyes in the sunshine 7a+; najboljša smer: Coppa Grande 7a; dosežek: preplezal stolp (4a/a+) z razgledom v supergah
• Maša: najtežja smer: Orang Utan 7b+ (flash); najboljša smer: Kapt’n Iglo 7b+, dosežek: prevezovanje na 3. svedru v 6b+ – »najboljša smer«
• Tina: najtežja smer: Berti Nogts Gd. – Weg 7a+; najboljša: Schweine 7a; dosežek: ekspresivno tuširanje pod mrzlo vodo (dosežki??)
• Tina V.: najtežja: Hitch Hike the Plane 7c/c+; najboljša: 6b+ v kateri odnese noge, čist huda smer; dosežek: uspešno prižgan gopro po ducat neuspelih poskusih
• Anaja: najtežja: Drytooling 7a; dosežek: dvakrat podrla svoj rekord najtežje preplezane smeri
• Maruša: najtežja: 6b+ plata nekje v Frankenjuri; najboljša: 6b previs in buhtelj nekje v Frankenjuri; dosežek: dva tedna brez tople vode
• Špela: najtežja: Auslacher Weg 6b+; najboljša: Jahmeine 7a (nezlezena); najbolj smešen občutek, ko te vržejo s »partya« (beri vaške veselice)…
• Luka: najtežja: Jahmeine 7a; najboljša: Hellwall 6c+; dosežek: nepozabna vaška veselica
• Lan Z.: najtežja: Eisenvater 7c; najboljša: Anakonda 7a+ (onsight) – plata huuuda; dosežek: dokazal sem si, da nisem le za krimpe, ampak mi tele luknjice čist ležijo 🙂
• Luna: najtežja smer: 6b+ plata nekje v Frankenjuri na pogled, uspešno najdeno darilo na rojstni dan
• Lan M. R.: najtežja smer: Orang Utan 7b+ (flash); najboljša smer: Kapt’n Iglo 7b+
• Nia: najtežja smer: 6b v Grüne Hole, največ prebranih knjig
Zapisal: Lan Zupančič