Mladinci so navdušeni urbani plezalci, toda plezanje na svežem zraku ima kljub temu neprecenljivo vrednost. Enkrat mesečno obiščemo naravno plezališče v okviru mesečnih plezalnih izletov. Tokrat smo se glede na vremensko napoved odločili za Osp. Ko smo stopili iz avtomobila termometer ni obljubljal plezanja v kratki majci, toda smo se tolažili s tem da bo dober “frikšn”. No dostop nas je učinkovito ogrel in tudi v prvi smeri ni preveč nohtalo. Nabrali smo nekaj ogrevalnih metrov, skozi oblake se je je prikazalo tudi sonce. Motivacija je bila na visokem nivoju, padel je tudi kakšen projekt.
V skali smo uživali Maša, Anej, Peter, Lan (2x), Nik (2x), Tina, Luna, Jaka, Valentin, Noa ter Kati in Dave. V februarju ponovimo, med zimskimi počitnicami (od 20 do 22. februarja) nas čaka tudi plezalni tabor.
-
- Obvezen dostop za ogrevanje
-
- Za začetku je bilo še malček mraz.
-
- Popotovanje preko mokrote, ščavja, gnezda in ptičjih drekov. Vse to ponuja smer Rutka.
-
- Pridružil se nam je tale pes. Petra je bilo strah za sendvič, Kati se je spraševala ali bo bruhnil (sumljivo je kašljal), Mašo je navduševal med trenutki počitka
-
- Scena pod steno. Tudi tisti, ki jih fotoaparat ni ujel so se imeli fino.
-
- Brez povštra nam živeti ni. Žrtev je Lanov ruzak.
-
- Tina je v skali kot doma.
-
- Ko se Lan napihne. Dobesedno =)
-
- Romantika v napol praznem plezališču. Nik uživa.
-
- Scena iz ptičje perspektive.
-
- Lan postaja platenmajster.
-
- Nik je plezal borbeno. Včasih je potrebno tudi poleteti.
-
- Anej je pofajtal tako kot je treba.
-
- Jaka je poleg dobrega plezanja podrl tudi hitrostni rekord v pakiranju iz plezališča =)
