Konec maja smo se z udeženci internega inštruktorskega izobraževanja odpravili v Paklenico. Objavljamo Laurino poročilo, vtise udeležencev in nekaj fotografij.

Poročilo

V petek smo se po treningu zbrali na parkirišču pred plezalnim centrom, hitro skočili v Lidl po hrano, nato pa se spakirali v kombi in odpravili.
Po malo več kot treh urah vožnje smo po temi končno prispeli v kamp in tam postavili šotore. Potem pa ni trajalo dolgo, preden je Brin predlagal, da gremo pred spanjem še malo zaplavati v morje. Vsi smo se strinjali in zato smo odšli. Ko smo se vrnili, pa smo šli polni pričakovanja za nasledni dan v šotore in spat.
V soboto zjutraj smo se težko zbudili, saj je celo noč pihalo in smo bolj slabo spali. Vseeno smo se preoblekli, skupaj pojedli zajtrk in se dogovorili, kakšne bodo naveze ter katere smeri bomo plezali. Ko smo si še umili zobe in pripravili nahrbtnike, smo se skupaj z opremo spravili v kombi in odpeljali v narodni park Paklenica, kjer se je vsaka naveza odpravila v svojo smer. Po dolgem in strmem dostopu smo končno lahko začeli plezati. Inakin in Matjaž sta se odločila poizkusiti Brahmovo, Brin in Peter sta šla plezat Vila Velebita, Katjuša, Nejc in jaz pa smo se odločili povzpeti po smeri Kača. Ker je bila ta stena visoka kar 350 metrov, nam je plezanje skupaj s sestopom vzelo več časa, kot smo pričakovali, zato smo se mi trije v kamp vrnili šele nekj po deseti uri zvečer. Na srečo so bili ostali hitrejši in so pred tem že pripravili večerjo, ki nas je pričakala na mizi. Vsi navdušeni smo si za mizo izmenjali zgodbe tistega dne, potem pa precej utrujeni kar hitro zaspali.

V nedeljo zjutraj smo se po zajtrku spet odpravili plezat. Matjaž in Brin sta se odločila, da gresta plezat smer funkcija, medtem ko smo bili ostali preveč utrujeni in smo se raje odločili za kakšno krajšo smer. Potem smo se vrnili v kamp, tam pojedli kosilo in pospravili šotore, nato pa odšli na plažo. Tam smo šli za kratek čas v vodo, potem pa smo še nekaj časa ostali na kopnem, kjer smo brali in se tudi malo učili, medtem ko smo čakali, da se vrneta tudi Brin in Matjaž. Ko sta tudi onadva pojedla in malo zaplavala, smo se odpravili na pot nazaj v Ljubljano. Med potjo smo se ustavili še na sladoledu, kmalu po tem pa smo že prispeli na cilj.

 

Vtisi

Brin:
Letošnji izlet v Paklenico je bil (v mojem mnenju), še boljši kot lanski. Dobro plezanje, hrana in prijetna družba so to izkušnjo naredile resnično nepozabno. Prvi dan si ne bi moral zamisliti bolj primernega izzivalnega in splošno zabavnega plezalnega dne in iskreno upam da bom imel kdaj priložnost take izkušnje ponoviti. Za drugi dan pa ni veliko za povedati: vodniški tempo, veliko kaminov in še ena nepozabna izkušnja.
Najlepša hvala ekipi PCL za organizacijo rotacij in tega hudega izleta v Paklo.

Katjuša:
Izlet v Paklenico je bila nepozabna, zanimiva in naporna izkušnja. Pred vsem psihično naporna. Seveda so te muke potolažili odlični razgledi.
Dobre družbe, hrane in bolečin v mišicah ni zmanjkalo.
Hvala ekipi PCL za to ne pozabno izkušnjo.
Ianakin:
Moja prva izkušnja z večraztežajnim plezanjem je bila osupljiva. Prvi dan sva s Jerryjem lezla Brhamovo na steni Anica Kuk, smeri so se mi zdele zelo lahke, edino na enem vmesnem kaminu. Pozneje tega dne smo prižgali žar in nam je Brin spekel kar 3 kg čevapov.
2. Dan
Drugi dan smo se ob 8:00 odpravili do plezališča in sva z Nejcem v navezi splezala Andi & Max. Smeri so zelo lahke, ampak je skala zelo ostra. Komaj čakam, da se mi kakšna taka izkušnja ponovi 🙂
Matjaž:
Pakla vedno navduši! Navdušen pa sem bil tudi nad udeleženci zaključnega izleta rotacij.
Z Ianakinom sva v soboto zlezla Brahmovo v veliki steni Anića kuka, legendaren kamin je zaposlil soplezalca in ga, upam!, spodbudil k dodatenemu treningu;).
Sledilo je kopanje, prijazen klajmberski prevoz z akademci in žar, hvala Brin obvladaš peko! Medtem, ko smo večina že pojedli dobrote, se je zadnja ekipa Nejca-Laure-Katjuše vračala iz divjega vzpona v Kači. Kapo dol vsem trem, ta pravi ste!
V nedeljo sva z Brinom spičila še legendarno Funkcijo, katere kamini in poči me vsakič znova prevzamejo. Užival sem v Briovi družbi, odličen so-plezalec!
Hvala inštruktorjema Nejcu in Petru za predano mentorstvo. Se še snidemo v Paklenici!
Peter:
V soboto sva z Brinom kot enakovredna naveza splezala Vilo Velebita, za drugo smer pa je soplezalcu zmanjkalo energije. Nič ne de, tudi plaža je bila super. V nedeljo smo s Katjušo in Lauro plezali nad parkiriščem – v smeri Andi & Max smo poleg ostrih radiatorčkov našli tudi položno platko kot s Scene. b2b plezanje z Nejcem in Ianakinom v desni sosedi smo zaključili s skokom v morje in učenjem na plaži. Naslednji društven izlet v Paklo bo baje že oktobra, komaj čakam!
Fotogalerija

Sobotni dostop, v ozadju Debeli kuk.

Ianakin s perspektive gorskega vodnika v platkah…

 … in v kaminu

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vila Velebita, drugi raztežaj – vzdržjivec.

Vila Velebita, prvi raztežaj – bolder.

Ekipa iz kače prej…

… vmes…

… in potem…

… s poznega sestopa…

… na pozno večerjo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Reprezentanca B v nedeljo.

detajlček v položni platki

stopki kot tamali dual-tex flathold roza in modri na bolderci

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

f(x) = x^3

x ∈ poč

y ∈ kamin

 

 

 

 

 

 

 

 

Učenje na plaži…

… terja svoj davek.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Urednik: Peter Mastnak-Sokolov

Published On: 23.06.2024Categories: Dogaja se, Izleti v naravo, Mladina, Tabori, Zgodbe