Sedaj pa na plezalne tabore v naravo, počitniško plezalno šolo, na morje ali samostojno plezanje v PCLju s super ugodno mladinsko počitniško vstopnico!

Spodaj delimo nekaj utrinkov z balvanske tekme.

Kakšna dva meseca nazaj sem dobil mail, v katerem je pisalo, da gremo s starejšimi mladinskimi skupinami prvi vikend aprila v Paklenico. V hudem februarskem mrazu se je topla aprilska Paklenica zdela še zelo daleč, toda ob številnih vsakodnevnih obveznostih je april prišel zelo hitro.

Gremo, akcija!

V petek pridem v PCL z vsemi potrebnimi stvarmi, odvodim trening skupine 13-15 let, nato pa v Lidl po hrano – DRPK časti! Z Marčičem sva kupila poln voziček hrane in pijače – toliko, da smo ves proviant kar težko zložili v avte. Peljali so Jan, Kern, Anaja in Maša, z njimi pa smo se peljali Jaka, Verdellis, Jona, Kaja, Katja 2x, Luka, Tina 2x, Valentin, Maj, Andraž in jaz.

O tem, kako je potekala vožnja v ostalih avtih, težko napišem kaj konkretnega, lahko pa rečem, da je v Mašinem avtu pot minila brez večjih težav, če izvzamemo, da so slovenski policisti na meji želeli videti vozniško in prometno. Ob bolj ali manj kvalitetni glasbi od Dubioze in Die Antwoord, do največjih hitov slovenskega popa, se vožnja sploh ni vlekla. Ko smo malo pred polnočjo prispeli v kemp Anića kuk, smo se najprej ob pivu dogovorili, kaj in kako bomo plezali v soboto in šele nato šli postavit šotore. Preden smo šli spat, je bila ure že ena preč.

V soboto smo se po zajtrku dokaj hitro spravili iz kempa in s skrivanjem v prtljažnikih uspešno privarčevali na vstopnicah za narodni park (*stališče pisca ne izraža mnenja vodstva DRPK :)). Brez dvoma se je najbolj naplezal Jan, ki je najprej peljal Maja in Valentina v Nostalgijo (odličen 6b v Aniću), nato pa še Katjo G. in Jono v superklasično 6a+ Velebitaško (takisto v Aniću), kar je skupaj naneslo 700 metrov plezarije. Velebitaško sta pod Kernovim nadzorom prav tako (pre)plezala Luka in Andraž, sestri Arnšek pa sta zlezli eno izmed krajših večraztežajnih smeri v kanjonu. Jaka in Tina V. sta šla frikat, da se je Tina lahko vplezala, nato pa sta na hitro “spičila” Johnnyja (7a, 200m) v Debelem kuku.

Sam sem Katjo M. in Verdellisa peljal plezat Funkcijo (oblike f(x)=x^(2n+1)). Jan naj bi v petek izrazil željo, da se ne bi vlekel po “brezveznih 6ajih”, a izkazalo se je, da 6aji v Paklenici gotovo niso brezvezni in da z njimi ni šale. Toda pojdimo lepo po vrsti. Prva dva raztežaja, štirico in petico, smo preplezali zelo hitro in že smo bili pod najtežjim raztežajem – zloglasno počjo, ocenjeno s 6c+. Plezal sem počasi in previdno, zdelo se mi je že, da imam prost vzpon že v žepu, ko mi je tik pred koncem vzpona odneslo nogo. Škoda! Povlekel sem se do štanta in povaroval Katjo in Jana. Jan je nekajkrat padel (nič ne bo s Kernovim spoštovanjem), Katja pa je zlezla, za kar si zasluži iskrene čestitke (in spoštovanje Kerna ter še koga drugega)! Nato sta sledila dva bolj ali manj platasta raztežaja, ki pa nista bila mačji kašelj, saj je bil tisti z oceno 6a za Verdellisa prevelik zalogaj. Do vrha nas je čakalo še 150 metrov kaminov (sami 6aji), ki smo jih ob stalnem poslušanju Janovega jamranja plezali okrog tri ure. Toliko o brezveznih 6a cugih!

Ko smo sestopili, je bila ura že tako pozna, da ni bilo časa še za eno smer, tako da smo takoj odštopali v kemp, kamor so se že pred nami vrnili vsi razen Jana, Katje G. in Jone, ki so se z Anića vrnili šele po deveti. Jaka, Marčič in jaz smo se šli še skopat v ne preveč toplo morje. Ko smo se vrnili v kemp, smo se počasi spravili delat večerjo. Z manjšimi težavami smo prižgali plinski žar in na njem pozno v noč pekli zelenjavo in meso. Dobra hrana, domače dobrote in osvežilna pijača so poskrbeli za dobro voljo pozno v noč.

V nedeljo smo še malo zalimani vstali, podrli šotore in šli plezat malo kasneje kot dan poprej. Miha in Jaka sta v Debelem kuku preplezala dvestometrski 7b Drugi program, Nekdanje korenjakinje so preplezale dva raztežaja Domžalske in nato zaradi narazen navrtanih svedrov v tretjem raztežaju obrnile, Jan je cvetke in carje peljal plezat nekaj krajših večraztežajk, nekateri pa so šli frikat. Maj, Katja G. in Valentin so v Hramu preplezali smer Gerovit – bravo vsem za prvo sedmico v skali!

Sam sem Marčiča in Katjo M. peljal v Pezzolatovo Senza Pieta v Debelem kuku. Zloglasna prečka nam ni povzročala težav, pa tudi zaguljeni 6aji v nadaljevanju smeri nam niso preveč belili las. Plezanje je potekalo gladko, abzajl pa se nam je malo zavlekel. Za naslednjič: ko je vrv prosta, pač lahko začneš s spustom, tudi če soplezalca na sidrišču pod sabo ne slišiš.

Po plezanju sta se dva avta odpeljala naravnost domov, ostali pa smo šli še jest k legendarnemu Dinku. Nema Dinka do Dinka!

Bilo je super – hvala Janu za organizacijo ter mladini za udeležebo in sceno.

Ponovimo čim prej!

Zapisal Peter Mastnak Sokolov

Še vtisi Maja, udeleženca akcije:

Vodja akcije v Paklenici je bil Jan Podgornik.

Sedaj objavljamo še nekaj utrinkov iz scene pod stenami. Hvala Luna za fotografije. V dokumentiranem gradivu je videti tudi vse obraze trenerja Klemna, ko skrbi za mladino 😉

Ko v Ljubljani zapade sneg in se temperature spustijo pod ničlo, večina slovenske populacije to izkoristi za smučanje, kepanje, drsanje ali poležavanje pred televizijo. Vsako leto pa se najde nekaj fanatikov, ki se kljub mrazu odločimo za plezanje na Primorskem. Zimski tabor v Ospu velja za najbolj tradicionalnega med vsemi.

Letos smo se po dolgem času odločili za spremembo lokacije. Hostel Pod kostanji v Ospu se je izkazal za odlično izbiro, jedli pa smo v legendarni gostilni Pri Vovku.

Prvi dan je celotna ekipa plezala v Mišji peči. Zjutraj je bilo nebo brez oblačka, mi pa smo se posmehovali vremenarjem, ki so napovedali oblačno vreme in celo nekaj dežja. Naivno smo se preoblekli v kratke hlače in natikače, a se je že po nekaj urah vremenska napoved uresničila, mi pa smo se zavili v puhice in jamrali nad mrazom. Vseeno pa je mladina jutranje sonce uspela izkoristiti za nekaj odličnih vzponov. Najbolj je navdušil Lan, ki je že v prvem poskusu dneva splezal Iglu, svoj prvi 8a! Serijo odličnih vzponov je nadaljeval v smeri Flash dance (7c), ki jo je, kot predlaga ime, poflešal. V njej sta uspela tudi Peter in Anej (splezal jo je celo na pogled). Mlajši del ekipe je plezal lažje klasike v levem delu Miške, bolj ambiciozni pa so se na Blažev predlog preizkusili tudi v Mičkeni, tehničnem 6c+-u.

V nedeljo je bilo vreme še bolj mrzlo, zato je večina plezala na novi bolderci v Kopru. Navdušenje nad balvani v stilu svetovnega pokala je bilo veliko, zato je mladina na steni preživela skoraj pet ur! Seveda so bili na koncu dneva prsti kar konkretno obrabljeni, plezalni apetiti pa potešeni.

Nekaj pa se nas je kljub arktičnemu mrazu vseeno odpravilo v Mišjo peč. Pogoji res niso bili uživaški, saj nam je zanohtalo praktično v vsaki smeri. Vzpon dneva je z Runotom (7b+) uspel Petru. Že pred temo smo premraženi pobegnili nazaj v udobje hostla.

V ponedeljek je bilo vreme le malenkost toplejše kot v nedeljo. Vseeno smo se odločili, da gremo vsi v Babno, največji sektor Ospa. Navdušenje nad plezanjem zaradi mraza ni bilo ravno ekstremno, vseeno pa je padlo nekaj dobrih vzponov. Jaka Jaki je na fleš preplezal previsno klasiko Za oslovo senco (7a+). Izkazala se je tudi Timna, ki je kljub nohtanju pofajtala čez A tout coeur (6b). Napeljali smo tudi gugalnico, ki je bila pri nekaterih skoraj bolj popularna od plezanja. Večina je tabor zaključila malo prej kot ponavadi, nekaj pa nas je plezanje podaljšalo še za nekaj ur, a naš trud žal ni obrodil kakšnega omembe vrednega vzpona.

Kljub mrazu smo se tudi letos v Ospu imeli super. Pridružite se nam na naslednjem taboru med prvomajskimi počitnicami!

Poročilo je napisal Jaka Šprah

Ob 10. uri se je začelo tekmovanje za mlajše cicibane in cicibanke. Mlajši cicibani nimajo uradne razvrstitve, vsi so na koncu prvi in zmagovalci. Roša in Gal sta oba hitra kot strela, super pa je plezal tudi David, ki je bil naš najmlajši tekmovalec.

Z 12. uro so s plezanjem začeli starejši cicibani in cicibanke. Julija Batagelj tudi letos na tekmah dosega odlične rezultate in je bila 2., Jenny pa se ji je s 5. mestom pridružila na podelitvi. Pri puncah so nastopile (vse na svoji prvi plezalni tekmi!) tudi Naja (15.), Katjuša (22.), Katarina (26.) in Yana (33.).
Pri fantih so bili trojčki in Tit blizu skupaj (in ne daleč za najboljšimi). Tit je zasedel 10. mesto, Gal 11. Tim 13. in Nik 14. mesto.

Popoldan so nastopili malce starejši tekmovalci. Pri mlajših dečkih in dekicah smo imeli le eno predstavnico – Zojo. Zoja je plezala hitro, imela pa je nekaj smole s hitro soplezalko in izpadla v osmini finala. Zasedla je 9. mesto.

Zadnji so ob 17.30. uri s plezanjem začeli starejši dečki in deklice ter kadeti in kadetinje. Pri starejših deklicah se je svojih prvih stopničk veselila Ula, ki je bila odlična 2. Jerneja je zasedla 9. mesto, Kiara 11., Ana pa 12. mesto. Pri starejših dečkih sta bila Maks in Jakob 6. in 7. Med kadeti je Nik za 19 stotink zgrešil zmago in zasedel 2. mesto.

Rezultate najdete tukaj.
Čestitke vsem mladim tekmovalcem!

Ekipa je cel dan uživala na soncu ter plezala smeri od ocene 3, pa vse do 7a+ (Maks je uspel v Sužnjih vertikale). Dneva je bilo še prehitro konec, vendar so vsi uspeli preplezati vsaj 5 smeri.

Zapisala inštruktorica Maša

Vabljeni k ogledu galerije in še na katerega od izletov ali taborov v naravi (v Osp se na tabor vrnemo že med zimskimi počitnicami :)).