Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorja/ice?

Preganjanja strahu pred padcem pri prestrašenih začetnikih.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

Lahko bi rekel, da so bili moji plezalni začetki dokaj nekonvencionalni. Iz knjižnice sem si izposodil knjige o vrvni tehniki, ki sem je kasneje preizkušal na drevesih v bližnjem gozdu. Ko sem čez nekaj let prišel na prvi trening, sem bil najbolj švoh od vseh, sem se pa po drugi strani znal prevezati in spuščati ob vrvi.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Ko spoznaš, da je z žogo in podobnimi predmeti od tebe bolj lesen samo David, za tek ali kaj takšnega pa nimaš prave motivacije, je plezanje dokaj logična izbira. Všeč mi je, ker za to, da si dober plezalec ni pomembna samo surova moč, ampak sta pomembni tudi tehnika in psihološka pripravljenost.

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Plastičar nisem, za bolderaša sem prešvoh (včasih bi se lahko mogoče identificiral z balvankotom). Alpinist vsekakor nisem, rad pa plezam večraztežajne smeri v skali, tudi kakšno v hribih. Ampak v prvi vrst sem friko.

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?

Sajtal sem Avatrja, baje 7c; z rdečo piko pa sem preplezal par 8ajev.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Takih dogodkov je gotovo precej, težko bi izpostavil enega samega. Poleg številnih scen iz Homeless shelterja v Squamishu, bi morda lahko omenil pomivanje posode z vodo iz škropilnika za zalivanje trave pred Intermarchejem pred Gapom blizu Ceusa in tehtanje pri Boru ob dveh ponoči, ko smo hoteli priti do dna prepirom o tem, kdo je najbolj debel in kdo je med mesečnim tripom najbolj shujšal; osvojil sem odlično drugo mesto, kategorija pa naj morda raje ostane skrivnost.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

Teh je mnogo; od prvega tabora v Trenti, na katerem sem prvič zares plezal v skali, do vikenda v Dolomitih z Davidom in Nino, ko je sredi poletja snežilo in novoletnih tripov v Siurano. Seveda pa je treba omeniti še dirtbag trip v Squamish z Borom Z., kjer sva za šest tednov zapravila vsak približno 250 (-50) €.

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

Rišem molekule, reakcijske sheme se ukvarjam z ostalimi stvarmi, ki spadajo k študiju farmacije. Gledam meme, kakšnega naredim tudi sam. Včasih grem na partije, na partije, na rejve.

Najljubša knjiga, pesem in filmček.

Od plezalne literature bi poleg Ravnikovih vodničkov in Bete izpostavil Nevarnosti v gorah Pitta Schuberta.

Včasih sem poslušal predvsem rap, zadnje člase pa tehno, predvsem njegove bolj melodične variante. Zimzeleni so hiti kamniškega boybanda Matter, pa hrvaški High5. Občasno poslušam še cel kup različnih izvajalcev in zvrsti: Alboroise, Niet, Porcupine tree, itd.

Najljubši film? Kadar rabim čisti prvinski sajk verjetno Gib stene, od (malo) bolj neplezalnih pa reklama za prvi Ravnikov vodniček (https://www.youtube.com/watch?v=Jc4xtBRK8fA).

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

“Je pa pocen, kr navad se!” (Slon in Sadež). “Najbolj je bit športnik k si klinac” (Dačo).

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Šel bi plezat: za en teden, za en mesec, za eno leto. Razen, če bi bil vmes shod proti Janši. V tem primeru bi šel vmes domov, protestirat.