Tokratna tekma Zahodne lige je potekala v soboto, 7. aprila v Kamniku. Tekma je bila odlično organizirana, brez zamud, z zanimivimi balvani in super okrepčilom na terasi.
Tudi tokrat je bila naša ekipa še posebej uspešna, saj so tekmovalci osvojili kar tri prva mesta, temu dodali še dve tretji mesti in kar nekaj uvrstitev med najboljših deset.
Kot ponavadi so tekmovanje začeli mlajši cicibani in cicibanke. Pri puncah sta plezali Laura in Jera, pri fantih pa Gal. Prav vsi so pokazali odlično plezanje, še posebej pa se je izkazala Laura, ki je preplezala sedem od osmih balvanov.
Naslednja kategorija so bil na vrsti starejši cicibani in cicibanke. Pri fantih je DRPK zastopal samo Tit, pri puncah pa je bila zasedba bolj številčna, saj so plezale Lara, Odalys, Jennifer, Julija L. in Julija B. Tit je plezal dobro in preplezal šest balvanov v sedmih poskusih, za kaj več bo pa moral delati še na tehničnem znanju. Pri puncah so Jennifer in obe Juliji preplezale vse balvane, Julija B. vse kar na flash, Odalys pa le enega manj.
Popoldan so bili na vrsti mlajši dečki in deklice. Tudi tokrat nas je zastopalo kar nekaj punc in le en fant. Pri puncah so plezale Nina, Maja, Jana, Zoja in Ajda, pri fantih pa Tevž. Tevž si je s taktično odličnim plezanjem priboril visoko uvrstitev, pri puncah pa sta navdušili Nina in Ajda, ki sta prav tako preplezali pet balvanov v prav toliko poskusih.
V zadnji skupini je bilo združenih več kategorij od starejših dečkov in deklic, do kadetov in kadetinj. Starejši dečki so bili Jakob P., Jakob F. in Maks (v rezultatih je tri balvane preplezal tudi Andraž, čeprav je plezal v Paklenici). Starejše deklice pa Larissa, Ula, Jerneja, Kiara in Ana, pri kadetinjah pa je plezala Klara. Posebej bi izpostavil Larisso, ki je preplezala vse balvane, zadnjega prav v zadnji sekundi in Jakoba, ki je preplezal sedem balvanov v samo osmih poskusih.
Zapisal trener Pripravljalne skupine, Blaž Tehovnik
Zdelo se je kot 20 let tega, nova plezalna stena (zame), sveže prepleskana, množice obiskovalcev, kmalu vonj po žaru in znane face, poleg mladcev-postavljalcev smeri, sicer slovenskih reprezentantov, so se tokom dneva zvrstili tudi nekdanji trener in dobri stari prijatelji, s katerimi smo preplezali kar nekaj tistih prostočasnih dni v drugi polovici devetdesetih. Zdaj vsi s svojimi otroki in brez trebuhov se srečamo pod steno. Še vedno se nam svetijo oči ob kvalitetno postavljenih smereh, še vedno smo kmalu brez glasu in še vedno se plezalni dan konča s čevapom in malim pivom v roki.
Se je sploh kaj spremenilo? Veliko. Danes zastopamo barve Društva za razvoj plezalne kulture, ki ima na ta dan nenavadno malo tekmujočih, 24. Imamo novo, Zahodno ligo, češ druga liga, ki pa je do udeležencev precej bolj nežna, kot so bile nekdaj. Otroci se veselijo in plezajo več balvanov, vmes se jim sme podajati nasvete. Še vedno smo vsi malce preveč zagreti in glasni. Saj na koncu otrok predvsem s svojo glavo in nekoliko tudi mišicami zmore gibalno in miselno zahtevne probleme.
Navdušen sem bil nad plezanjem prav vseh otrok, ki sem jih spremljal. Eni že prave legende kljub rosnim 11, drugi vzpenjajoči se talenti, ki jih komaj na videz poznaš, tretji še malo sramežljivi, prav vsi pa uživajo v plezanju. To je smisel športa, tako na treningu, kot tekmi, v naravi ali na umetni steni. Čeprav sem dal najlepšo sončno soboto v tem letu, se mi je smejalo in komaj čakam prihodnjo nedeljo. Na vrsti je štrik. Dejmo mladina, gremo do vrha!
Zapisal Matjaž Jeran, predsednik DRPK
Rezultate najdete tukaj.
