Z ekipo PCL inštruktorjev smo tudi letos šli na že kar tradicionalno zgodnjejesensko druženje v Paklo. Ekipi so se pridružili tudi lanski tečajniki iz Tečaja plezanja večraztežajnih smeri. Z vremenom smo imeli tokrat res srečo, saj cel vikend praktično nismo videli oblakov. Plezali smo od četrtka 28. 9. do nedelje 1. 10.

Že v četrtek sta v Paklenico prišli inštruktorica Laura (tudi vodja lanskega tečaja) in Tjaša, lanska tečajnica na večraztežajkah in po novem del ožje ekipe. V petek sta punci plezali Kapitana Pelinkovca. Tjašo je fasiniralo kako se položna plata naenkrat spremeni v previs 🙂 Zvečer je prispela še ostala ekipa, kateri se je pridružil še devetletni Nejc.

V soboto je bilo na programu zgodnje vstajanje. Seveda je treba razločevati med frikovsko (vse, kar je pred deveto, je prezgodaj) in hribovsko (kdor ne vstane pred peto, je softič) definicijo zgodnjega, večina se je odločila za nekaj vmes. Vsaka naveza se je spravila v svojo smer, večina pa se nas je odločila za veličastni Anića kuk. Lan in Staš sta uživala v klasiki 50 and life to go (6c+, 200m), ki jo je Lan uspel preplezati prosto. Robi je z Janom  svojo splezal prvo »proper« večraztežajko, The show must go on (6c, 280m). Kern in Jaka sta napadla Agricantusa, 200-metrski 8a v Stupu. Jaka je opisal plezanje v smeri:
“Smer ponuja krasno plezarijo v odlični skali, težki raztežaji pa so precej previsni in zračni. Oba sva brez večjih težav splezala do najtežjega cuga, ki je meni uspel v drugo, Kernu pa je zaradi utrujenosti in lukenj v prstih malo zmanjkalo. Čakal naju je še »zloglasen« 7b raztežaj, v katerem te vsaka luska pozdravi z edinstvenim donenjem in lahko samo upaš, da se ti ne bo kaj odlomilo. Grifi so med mojim plezanjem nekako kljubovali zakonom fizike in ostali v steni, Kernu pa se je tik pred koncem cuga odlomil stop. Pod vrhom stene sva srečala še Nejca, ki je z »atijem« Jerryjem čisto samostojno splezal Brid za veliki čekić. Mali obvlada!”

Nekateri bivši tečajniki so zabeležili svoje prve samostojne vzpone. Mišo in Matej sta splezala Domžalski (6a, 120m) in nadaljevala v Brid za veliki čekić. Maja in Miha pa sta splezala Mosoraški (5c+, 350m).

Po plezanju smo se šli namočit v morje. Zaljubljenemu paru, ki je užival v romantičnem sončnem zahodu, je prizor popestrilo še nekaj glasnih prešvicanih plezalcev, ki so (ne preveč graciozno) skakali v vodo. Zvečer v družbi piva in čevapov, ki jih je spekel žarmojster Lan, uživali ob razpravljanju o svojih vzponih.

Drugi dan smo si večinoma vzeli bolj na izi, najpopularnejša stena pa je bil Debeli kuk. Lan, Laura in Jan pa so uživali v klasiki Big wall speed climbing (6c+, 220m).  Kern in Robi sta napadla Sedmi kontinent (7b, 200m), kjer jima je žal zmanjkalo časa. Miha in Lan sta namreč hitela domov, saj sta morala v nedeljo zvečer odvoditi še Začetni tečaj tehnike in kondicije. Družinski navezi Jery-Nejc se je v PIPS-u pridružila Nina in bila navdušena nad vodniškim pristopom Jeryja.
Bivši tečajniki so plezali Zgrešeno in Catch the Rainbow. Jaka in Staš sta se podala v ultra-fotogenično smer Bears on toast. Pravita, da je bila skoraj tako dobra, kot izgleda na fotkah.

Pakla je se tudi letos izkazala za idealno destinacijo, se vrnemo kmalu!