V soboto, 24. marca, smo v eni izmed večjih zasedb do zdaj šli na izlet v Glinščico pri Trstu. V platah in previsih Grabčeve stene ter Izlce smo v pomladanskem vremenu uživali  Anej K., Tevž, Tjaša, Jera, Jana, Odalys, Jerneja, Gloria, Maša, Kiara, Furi, Nika, Laura, David, Ula in Maks od udeležencev ter sestri Arnšek in jaz v inštruktorski vlogi.

Dobili smo se že ob pol devetih pred PCL-jem, da smo se do devetih dejansko odpeljali. Po dobri uri vožnje in malo lovljenja na dostopu smo uspešno prispeli do Grabčeve stene z več lažjimi smermi. Inštruktorji smo v sodelovanju z bolj izkušenimi udeleženci napeljali  topiče v lažjih smereh in akcija se je začela. Splezali smo večino štiric in petic, tisti z več kilometrine in znanjem plezanja v vodstvu pa so plezali tudi šestice – še posebej veliko vzponov je bila deležna prikupna 6a Michelini. Okrog poldneva ali morda malo prej se nam je pridružil še Maks, ki se je dopoldne udeležil državnega tekmovanja iz znanja kemije. V sivih platah sektorja B je na hitro splezal dve smeri, nato pa smo se prestavili v sektor A.

Izlca je odličen sektor in že dodobra preizkušena izletna destinacija z nekaj super previsnimi smermi po kapnikih.  Okupirali smo tri najlažje smeri na desni, Maks in Ula pa sta napadla resnejše smeri v osrednjem delu. Maks je v drugem poizkusu preplezal smer La rosa dei venti, svojo prvo 7b, pred tem pa je skoraj za ogrevanje posajtal še 6c+ Variante Canarina. Uli je do vzpona v omenjeni smeri zmanjkalo le za mišjo dlako –  padla je na zadnjem gibu. Mladina se je še pred uro odhoda dodobra naplezala in upehala, tako da smo si lahko tudi inštruktorji privoščili splezati kakšno smer. Malo pred peto smo zaključili s plezanjem in se prijetno utrujeni ter polni vtisov odpeljali nazaj domov.

Izlet je uspel – vreme je sodelovalo, plezalo se je na polno, predvsem pa sem bil vesel velike udeležbe. Plezanje v skali je kul in upam, da se na aprilskem izletu vidimo v podobnem številu.

Peter Mastnak Sokolov