Poročilo z zimskega tabora v Ospu 2018
Ko v Ljubljani zapade sneg in se temperature spustijo pod ničlo, večina slovenske populacije to izkoristi za smučanje, kepanje, drsanje ali poležavanje pred televizijo. Vsako leto pa se najde nekaj fanatikov, ki se kljub mrazu odločimo za plezanje na Primorskem. Zimski tabor v Ospu velja za najbolj tradicionalnega med vsemi.
Letos smo se po dolgem času odločili za spremembo lokacije. Hostel Pod kostanji v Ospu se je izkazal za odlično izbiro, jedli pa smo v legendarni gostilni Pri Vovku.
Prvi dan je celotna ekipa plezala v Mišji peči. Zjutraj je bilo nebo brez oblačka, mi pa smo se posmehovali vremenarjem, ki so napovedali oblačno vreme in celo nekaj dežja. Naivno smo se preoblekli v kratke hlače in natikače, a se je že po nekaj urah vremenska napoved uresničila, mi pa smo se zavili v puhice in jamrali nad mrazom. Vseeno pa je mladina jutranje sonce uspela izkoristiti za nekaj odličnih vzponov. Najbolj je navdušil Lan, ki je že v prvem poskusu dneva splezal Iglu, svoj prvi 8a! Serijo odličnih vzponov je nadaljeval v smeri Flash dance (7c), ki jo je, kot predlaga ime, poflešal. V njej sta uspela tudi Peter in Anej (splezal jo je celo na pogled). Mlajši del ekipe je plezal lažje klasike v levem delu Miške, bolj ambiciozni pa so se na Blažev predlog preizkusili tudi v Mičkeni, tehničnem 6c+-u.
V nedeljo je bilo vreme še bolj mrzlo, zato je večina plezala na novi bolderci v Kopru. Navdušenje nad balvani v stilu svetovnega pokala je bilo veliko, zato je mladina na steni preživela skoraj pet ur! Seveda so bili na koncu dneva prsti kar konkretno obrabljeni, plezalni apetiti pa potešeni.
Nekaj pa se nas je kljub arktičnemu mrazu vseeno odpravilo v Mišjo peč. Pogoji res niso bili uživaški, saj nam je zanohtalo praktično v vsaki smeri. Vzpon dneva je z Runotom (7b+) uspel Petru. Že pred temo smo premraženi pobegnili nazaj v udobje hostla.
V ponedeljek je bilo vreme le malenkost toplejše kot v nedeljo. Vseeno smo se odločili, da gremo vsi v Babno, največji sektor Ospa. Navdušenje nad plezanjem zaradi mraza ni bilo ravno ekstremno, vseeno pa je padlo nekaj dobrih vzponov. Jaka Jaki je na fleš preplezal previsno klasiko Za oslovo senco (7a+). Izkazala se je tudi Timna, ki je kljub nohtanju pofajtala čez A tout coeur (6b). Napeljali smo tudi gugalnico, ki je bila pri nekaterih skoraj bolj popularna od plezanja. Večina je tabor zaključila malo prej kot ponavadi, nekaj pa nas je plezanje podaljšalo še za nekaj ur, a naš trud žal ni obrodil kakšnega omembe vrednega vzpona.
Kljub mrazu smo se tudi letos v Ospu imeli super. Pridružite se nam na naslednjem taboru med prvomajskimi počitnicami!
Poročilo je napisal Jaka Šprah