Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorja/ice?

Ko v mulcih, ki jih treniraš, vidiš isto strast in ljubezen do plezanja, ki jo imaš sam.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

Plezati sem začel leta 2007. Babica mi je za darilo dala plezanje Pod skalco v Bohinju. Bil sem čisto navdušen in se kmalu vpisal na treninge pri DRPK-ju. Takrat je bil to še čisto frišen klub, moja trenerja pa sta bila Klemen, ki je bil takrat star okrog 16 let, in Vid, ki je takrat dejansko še kaj splezal. In od takrat nisem niti za trenutek pomislil, da bi nehal.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Zakaj pa riba plava? In zakaj ptič leti? Honnold je dobro povedal: »We are apes – we should be climbing!«

Pri plezanju ti lahko na polno dogaja, ko si na tripu v Ameriki, ko projektiraš v Mišji, ko mazohistično treniraš v PCL-ju, ko delaš stretching, ali pa že samo, ko gledaš sosednjo hišo in iščeš linijo do vrha. Rabiš samo eno stvar: Čisti prvinski syke, kot ga je imenoval Bizi. (V resnici mi največ pomenijo točke na 8a.nu, ampak se to ne sliši dovolj poduhovljeno).

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Po duši sem seveda že od začetka friko. Plastika je seveda nujno zlo za trening, zna pa biti tudi super zabavna. Balvani so top šit, še posebej v skali je res fajn bolderirati. Hribe si pa šparam za na stara leta, ko bom imel manj v bicepsu in več v glavi. Sem pa poskusil lani eno hribovsko smer s Pintijem in je bil kar žur. 

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?

Sajtal sem tri 8b-je v Rodellarju, ki je znan po bolj »podarjenih« ocenah. Mi morda celo več pomeni sajt Pueblota v Teru, ker ni samo na biceps in sem se moral res potruditi. Z rdečo piko sem splezal Waterworld z oceno 9a, kar sem pri 13-ih letih določil za svojo življenjsko vizijo. Tako da bi se pri 20-ih lahko mirne vesti plezalno upokojil ?.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Na tripu v Ceusu je Marčič pojedel cel kozarec kislih kumaric v šusu. Sem videl že kar nekaj impresivnih stvari (npr. Megosa v 9c-ju), ampak ta verjetno zmaga.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

TBil sem že na mnogih nepozabnih tripih, najbolj si bom zapomnil Siurano, Ceuse in Rodellar v različnih zasedbah in izvedbah.

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

Postavim kakšno smer, čekiram 8a.nu, ponavljam bete, mažem prste s ClimbSkinom in gledam vremensko napoved za Mišjo :D. Včasih odigram kako partijo šaha (na Chess.com imam rating že 1421, kar ni kar tako). Hodim na sprehode in kdaj tudi teč, pozimi grem pa rad smučat.

Če je res treba, pa včasih naredim tudi kaj za faks (trenutno sem študent 3. letnika fizioterapije).

Najljubša knjiga, pesem in filmček.

knjiga – vodnički od Ravnika, všeč mi je Revelations od Jerryja Moffata. Kot mali sem pa rad bral Winnetouja in Harryja Pottra. 

pesem – Moji najljubši trije bendi so Illusion art, Matter in Better ? Sede kdaj kakšen rock, reggae, punk, rap, tehno za trenirat. Če bi pa moral izbrati en komad, verjetno Shine On You Crazy Diamond od Pink Floydov.

film – Vedno rad pogledam kako klasiko ala Dosage, King lines, Progression, First Ascent … Pa tudi kaka domača scena s Šelijem in Urhom, recimo Gib stene pa Old school freedom.

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

If you’re a guy full of shit without the gold medal, if you get the gold medal, you’re still a guy full of shit … You know?

Didier Berthod v filmu First Ascent

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Čim daljši plezalni trip, itak! Za en teden bi šel v Arco, v Švico, na Brač, za en mesec bi šel po Evropi v Španijo ali Francijo, za celo leto pa kam v Ameriko na poči, Rocklands na bolderje, DWS v Vietnam … Ali pa kar vse!

Baje imajo študenti veliko časa pa bolj malo denarja, ko si na šihtu, se pa obrne. Je pa leto 2020 dokaz, da imaš lahko čas in denar, pa moraš biti vseeno doma :/