Kaj je tvoja glavna motivacija za delo inštruktorja/ice?

Omogočanje drugim ljudem doživljanje veselja ob plezanju.

Kakšni so bili tvoji plezalni začetki?

V alpinistični šoli.

Zakaj plezanje? Kaj ti pomeni plezanje?

Ker vedno tekmujem le sam s seboj in mi nikoli ne zmanjka izzivov.

Si po duši bolderaš/ica, friko/frikica, plastičar/ka ali hribovc/ka?

Hribovc.

Najtežja preplezana smer na pogled / z rdečo piko?

7c z rdečo piko, 7b+ na pogled.

Ali se ti je kdaj v tvoji plezalni karieri zgodilo kaj izjemno zabavnega, kar te še danes nasmeji?

Še kot zelenca so me odpeljali v Paklenico, kjer sem tretjič v življenju plezal. Tri dni neprestanega plezanja z “abzajli” v temi, burji, eno frutabelo na dan ter z zaključno večerjo pri Dinkotu, se je končalo dokaj neslavno z bruhanjem na slovenski meji.

Katero plezalno potovanje ti je ostalo najbolj v spominu in zakaj?

Prvi obisk Paklenice (glej prejšnje vprašanje).

S čim se še ukvarjaš poleg plezanja?

S študijem na Fakulteti za šport.

Najljubša knjiga, pesem in filmček.

Knjiga – Ultramaratonec, pesem – kar vrtijo na Valu 202, film – Forest Gump.

Citat, moto, ki najbolj ustreza tvojemu življenju, razmišljanju.

„Kar lahko storiš danes, lahko najverjetneje tudi jutri.“ 🙂

Če bi imel teden, mesec ali leto dni prostega časa in nič težav z denarjem, kako bi jih preživel/a?

Teden v Paklenici, mesec ali leto pa bi preživel v ameriških počeh.