Plezalni tabor v Trenti je bil super pustolovščina. 21 mladičev in trije dinozavri smo pet dni preganjali svoje riti po Bovških koncih.
Začeli smo na dan državnosti se nabrali na čudovitem travniku blizu Kala-Koritnice, postavili platnena bivališča za naslednjih nekaj dni, upeljali besedo demokracija, svet udeležencev in prosto igro. Po nekaj prigrizkih smo jo peš mahnili v bližnje plezališče Kal-Koritnica. Zakorakali smo v breg do plezališča tam nabrali nekaj plezalnih metrov, prešteli pajke, pomalcali vso malco, zvalili nekaj kamnov v dolino in proti večeru odpujsali nazaj v tabor. Del ekipe je prejel za nože in kuhalnice ter v loncu naredil mamljivo omako za tortilije. Preostali borci smo priskusili temperaturo reke Soče. Ugotovitev… ni ful topla =). Seveda večer ni minil brez ognja in pečenih banan s čokolado. Večerna demokracija je izbrala vstajanje ob 8:30.
Jutro smo preživeli razdeljeni med ekipo gradbincev in raziskovalcev. Gradbinci so postavili zametke ziplina in slackline ter skopali luknjo ali dve. Raziskovalci so namakali noge v zalitem podzemnem rovu, lomastili čez džunglo in grizli kolena v breg brezpotja. Seveda brez plezanja ni šlo, tokrat smo jo mahnili na balvane in smeri v Trenti. Splezali smo nekaj topoutov, zataknili kako peto, naredili mantel ali dva, stopili nekajkrat na trenje in preplezali par smeri. Vmes prešteli koliko je ovc, skakali iz balvana na balvan, požrli malico in se družili. Del ekipe se je ohladil v Soči ter naredil nekaj atraktivnih skokov v vodo. Drugi del je prijetno kramljal na crashpadih in filozofiral o življenju in svetu. Ker prazna vreča ne stoji pokonci smo telo napolnili z večerjo v obliki ajde in omake. Kuharski mojsti so prišli na plano, pri pomivanju posode pa demokracija ni obstajala. Ko je padel mrak so se po taboru začele sprehajati v temno oblečene ninje, kar je pomenilo, da prihaja čas najboljše igre na svetu – pihanje svečke. Ta je seveda minila v skrivnih plazenjih preko gozda, divjih hitrih napadih, obrambnih bunkerjih ter brez polomljenih rok in glav. Odnesli smo jo torej precej bolje kot vojaki v času soške fronte.
Nedelja je sicer neplezalni dan, kar pa ne pomeni, da smo ležali kot krave. Dokončali smo zipline, ki se je izkazal kot prava atrakcija.
Tabor ob Soči seveda ni tabor brez kopanja, tokrat smo jo ubrali do mosta. Mladina je nabirala globinske metre ob skakanju iz višjih in nižjih skal. Popoldne smo poskakali v kombije in se odpravili do Boke. Pridruži se nam legenda bovške scene Roli in mahnemo jo v podzemlje jame Mala Boka. Sicer smo zaključili pred prečenjem do zgornjega izhoda jame BC4, pa smo vseeno nabrali kar nekaj jamskih metrov. Seveda brez vode v gojzarju, plazenja v stranske rove in plezanja po jamarskih lestvicah ni šlo. Ker smo se v jamo odpravili v dveh ekipah smo z drugo polovico zasedli področje pod mostom. Tam smo zakuhali obaro, prebrali grafite in zgradili jez na bližnji reki. Prav zgodaj se v tabor nismo vrnili, toda del borcev je premogel še nekaj energije za drugo rundo najboljše igre na svetu. Nekateri so popadali v spalne vreče, spet drugi so brusili jezike in igrali družabne igre dolgo v noč.
Jutro je prišlo zgodaj. Danes je bil na sporedu obisk balvanišča Trnovo ob Soči. V idiličnem gozdu ob reki smo ponovno namočili roke v magnezij in splezali nekaj problemov. Po plezanju smo se ohladili v bližnjih tolmunih, malo poklepetali iz z delom ekipe raziskovali reko ob toku navzgor. Po povratku v tabor smo pojedli obilno dozo sladoleda. Demokracija je prinesa obisk mosta, kjer je bila obilna želja po premagovanju strahu ob skokih v mrzlo reko. Del druščine je pazil tabor ter sekljal česen in paradižnik za prihajajočo večerjo. V stilu počivali bomo, ko bomo mrtvi smo ob mraku spakirali podloge in spalne vreče ter jo mahnili na marš v temno noč. Po nekaj lomastenja se znajdemo na idiličnem travniku, zakurimo ogenj, gledamo zvezde iz spalnih vreč in počasi pademo v spanec pod milim nebom.
Ko se zjutraj zbudimo del ekipe odkoraka do tabora po poti prihoda, del pa jo mahne čez drn in strn. Vmes najde nekaj bunkerjev in vojaških rovov. Plan tabora je sicer plezanje v Trenti, toda demokracija odloči, da so roke preveč utrujene. Ob učenju tehnik pospravljanja šotorov, žvečenja kosila in družabnega življenja jo zmremo do Velikih Korit Soče. Tam še nekajkrat namočimo telo in dušo v reko. Peta ura popoldne pride hitro. Par objemov, par petk in vsak leti v vsakdanje življenje.
Preživeli smo pet čudovitih sončnih dni v naravi, spletli mnoga prijateljstva, širili obzorja, se srečevali s strahovi, nabirali plezalne metre in kalili telesa v mrzli reki. Fajn je blo.
Poletja še ni konec, konec avgusta nas časa še “Ta zaresni tabor” na Bledu. Plezamo tudi na počitniški plezali šoli.
